Menu Item
Na ministrstvu za notranje zadeve so v medresorskem usklajevanju pripravili strateški dokument na področju priseljevanja. Strategija vključuje štiri cilje, denimo odpravo vzrokov za priseljevanje, spodbujanje zakonitega priseljevanja zaradi dela, pa tudi izzive, ki jih prinaša nedovoljeno priseljevanje. "Zavedamo se, da so migracije – tako zakonite kot nezakonite – varnostno vprašanje, na drugi strani pa solidarnostno vprašanje," je ob predstavitvi strategije dejal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. V občini Središče ob Dravi so prebivalci danes zaradi nestrinjanja z vzpostavitvijo azilnega doma protestno zaprli ceste v središču občine.
Vlada je na današnji seji obravnavala strategijo na področju priseljevanja, ki opredeljuje ključne strateške cilje na tem področju. Vlada meni, da je treba priseljevanje obravnavati večplastno.
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je za medije dejal, da je pripravo strategije na področju priseljevanja napovedal že v začetku svojega mandata. “Vesel sem, da je ta dokument končno spisan. Veljavna strategija je bila napisana leta 2019, zato je bila že nekoliko zastarela,” je dejal v izjavi za medije.
Pri pripravi dokumenta so sodelovala različna ministrstva in predstavniki nevladnih organizacij, vsebuje pa tudi nabor ukrepov in finančne obremenitve zanje.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, ki je vodila delovno skupino, je dejala, da so pri pripravi strategije upoštevali spreminjajoči se globalni kontekst migracij. Po njenih besedah so opravili “precejšen medresorski napor, zato da smo prišli do ključnih rešitev”.
In kakšni so cilji strategije?
Strategija vsebuje štiri cilje, ki obravnavajo različne vidike priseljevanja. Prvi je osredotočen na zunanje delovanje, usmerjeno v odpravo vzrokov za priseljevanje in posledic podnebnih sprememb. Cilj vsebuje tudi dvostransko delovanje z državami, vključno z državami izvora in tranzita, je razložil generalni direktor direktorata za migracije Matej Torkar.
Drugi cilj je usmerjen v spodbujanje zakonitega priseljevanja, katerega vzrok je zaposlitev ali delo. Pri tem predvidevajo več podciljev, ki se nanašajo na sklepanje sporazumov o zaposlovanju. Med drugim vključujejo poenostavitev upravnih postopkov na področju tujcev. V predlogu so se zavzeli tudi za zagotavljanje ustrezne zaščite pravic delavcev priseljencev.
Tretji cilj se osredotoča na zaščito življenja in na obravnavo vidikov prisilnih razselitev. Med njegovimi podcilji so zagotavljanje učinkovitih postopkov mednarodne zaščite in zagotavljanje ustreznih pravic za prosilce. Pomemben del strategije je tudi zaščita najbolj ranljivih kategorij priseljencev, denimo mladoletnikov, žrtev trgovine z ljudmi in posilstev ter žrtev mučenja ali drugega nasilja.
V četrtem cilju pa strategija obravnava izzive z nedovoljenim priseljevanjem, s politiko vračanja, pregonom organiziranih kriminalnih združb, s poudarkom na trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.
Ob tem si prizadevajo, da bi tujci, ki bivajo v Sloveniji, lažje prejeli delovno dovoljenje. “Želja je, da tujcem, ki na podlagi različnih pravnih naslovov bivajo v Sloveniji, omogočimo vložitev prošnje za pridobitev dovoljenja za delo v času bivanja v Sloveniji. Pravilo je, da se vloga za prvo dovoljenje poda v tujini. Je pa želja, da bi se to vlaganje olajšalo – predvsem z naslova dela. Ker gre za konceptualno spremembo zakona o tujcih, je bil ta cilj v strategiji opredeljen kot tisti, ki se bo proučil v luči prihodnjih zakonodajnih sprememb,” je dejal Torkar.
Proučili bodo tudi možnost, da tujcem, katerih prošnja je bila pravnomočno zavrnjena, omogočijo vložitev vloge za zakonito prebivanje, pod pogojem, da so tekom bivanja izkazali “določeno stopnjo integracije”, je še dodal Torkar.
“Zavedamo se, da so migracije varnostno, na drugi strani pa solidarnostno vprašanje”
V zadnjih tednih je občane občin Središče ob Dravi in Brežice razburila predvidena graditev azilnih domov v tamkajšnjih občinah. Minister Poklukar je že v torek poudaril, da alternativnih lokacij za gradnjo azilnih domov ni. V občinah pa opozarjajo, da bodo postavitvam še naprej nasprotovali.
Ali strategije tako vključuje tudi varnostni vidik? “Zavedamo se, da so migracije – tako zakonite kot nezakonite – varnostno vprašanje, na drugi strani pa solidarnostno vprašanje,” je dejal minister. Po njegovih besedah je vlada tudi zaradi tega vzpostavila dve točki za vzpostavitev azilnih domov. “Te ljudi je treba oskrbeti, kajti alternativa je, da so po vrtovih, železniških postajah, zapuščenih stavbah in po mestnih ulicah. Država je tem osebam dolžna zagotoviti določen standard,” je še dejal.
Minister je še zagotovil, da bo policija v obeh občinah, kjer predvidevajo izgradnjo azilnih domov, zagotavljala varnost. “Jaz mislim, da bomo tudi s kompromisom in dialogom prišli do rešitve,” je poudaril Poklukar.
V Središču ob Dravi prebivalci ponovno zaprli cesto
Prebivalci Središča ob Dravi so ob tem zaradi nestrinjanja z vladno odločitvijo o vzpostavitvi začasne izpostave azilnega doma danes dvakrat za eno uro protestno zaprli ceste v središču občine, tako da so neprenehoma hodili preko prehodov za pešce. To so naredili, ker se ne strinjajo s sklepom in odločitvijo vlade, da v občini organizira izpostavo azilnega doma, je za STA dejal župan občine Toni Jelovica. Dodal je, da je zaprtje ceste posledica tega, da vlada ne reagira na njihova nasprotovanja.
Po besedah Jelovice niso dobili nobenih odgovorov na sklepe treh občinskih svetov, Središča ob Dravi, Svetega Tomaža in Ormoža, s katerimi so soglasno nasprotovali vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi. Podpisovali so tudi peticijo s ciljem, da vlada sklep o azilnem domu v celoti prekliče ter ponovno preuči druge možnosti in lokacije postavitve doma. Peticijo je podpisalo skupno 3500 občanov vseh treh občin, župana Ormoža Danijel Vrbnjak in Središča ob Dravi Jelovica pa sta jo vložila na komisijo DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. A jim, dodaja Jelovica, nihče do zdaj še ni odgovoril.
Kot je napovedal, bodo v petek zaradi vladnega sklepa sprožili upravni spor. Tega morajo sicer sprožiti v 30 dneh od sklepa vlade.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje