Menu Item
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana v prvih osmih mesecih leta beleži skoraj 30-milijonsko izgubo. Ministrstvo za zdravje je zato vodstvo UKC Ljubljana pozvalo k analizi vzrokov za nastalo izgubo in pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. Predvidoma v prvih dveh tednih novembra pa se bodo predstavniki ministrstva in zavoda tudi sestali.
Svet UKC Ljubljana se je prejšnji teden seznanil z izgubo v višini 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Glavni vzrok za negativno poslovanje je po navedbah zavoda na prihodkovni strani, na negativno poslovanje pa so vplivali visoki stroški diagnostične in terapevtske obravnave za vse vrste bolezenskih stanj in inflacija.
Z ministrstva za zdravje so v komentarju za STA zapisali, da je cilj poslovanja izvajalcev zdravstvene dejavnosti vsaj izravnano poslovanje med prihodki in odhodki.
V primeru negativnega poslovanja pa morajo izvajalci podrobno evidentirati organizacijske enote, kjer prihaja do presežka odhodkov nad prihodki, ugotoviti vzroke za primanjkljaj, pripraviti program ukrepov za izboljšanje dela in poslovanja na navedenih segmentih, analizo poslovanja in program ukrepov predstaviti svetu zavoda in trajno spremljati izvajanje ukrepov za izboljšanje dela in poslovanja ter poročati svetu zavoda.
Na vprašanje o kritju izgube so na ministrstvu izpostavili, da kakršnokoli pokrivanje izgube s strani ustanovitelja, brez izvedbe ukrepov za izboljšanje dela in poslovanja, ne bi prineslo dolgoročnih učinkov.
V UKC Ljubljana so sicer že večkrat opozorili na podplačanost nekaterih zahtevnih posegov, ki jih izvajajo le oni. Na ministrstvu odgovarjajo, da imajo zagotovo izvajalci zdravstvene dejavnosti v naboru storitev, ki jih izvajajo, “tudi storitve, ki so (morda) podplačane in tudi takšne, ki so zelo dobro plačane”. ZZZS pa lahko cene popravi samo pod pogojem, da so morebitne razlike izkazane z natančnimi analitičnimi podatki.
Dodali so, da lahko na rezultat poslovanja poleg cen vplivajo tudi obseg realizacije programa, število zaposlenih, produktivnost dela, doslednost pri beleženju zdravstvenih storitev, stroškovna učinkovitost in drugi dejavniki.
Morebitna podplačanost storitev pa ne bo vključena v proces prevetritve košarice pravic, saj “navedeno ni v neposredni povezavi s procesom prevetritve košarice pravic”.
Ob tem pa mariborski klinični center letos pričakuje večmilijonski dobiček. Na ministrstvu so dodali, da je izvajanje zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenih zavodih neprofitno, kar pomeni, da si presežka prihodkov nad odhodki ne more izplačati ustanovitelj, prav tako teh sredstev ni mogoče uporabiti za dodatno nagrajevanje zaposlenih. “Pozitivno poslovanje pa izvajalcem omogoča, da izboljšujejo opremljenost in pogoje dela in na ta način dodatno pozitivno prispevajo k pogojem dela in posledično h kakovosti zdravstvenih storitev,” so zapisali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!