Menu Item
Pred bližajočimi se volitvami se v državnem zboru vrstijo pobude za ustanovitev novih občin ali za preoblikovanje že obstoječih v mestne občine. Bodo poslanci v prihodnjih dneh pritrdili referendumu za ustanovitev 213. občine – Golnik – in enajstim mestnim občinam dodali še Krško?
Zgodba izpred štirih let, ko so poslanci pred volitvami mrzlično vlagali njihovim volilcem všečne zakone, se bo pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami očitno ponovila. Tokrat (tudi) v obliki predlogov za oblikovanje novih občin oziroma za preoblikovanje obstoječih v mestne občine.
Tako bo državni zbor jutri odločal o predlogu sprememb zakona o ustanovitvi občin, s katerim želi poslanec SNS in svetnik občine Krško Dušan Šiško svoji občini priboriti status mestne občine. Sodeč po glasovanju na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter po napovedih tako v koalicijskih kot opozicijskih vrstah, se predlogu nasmiha potrditev. Na odboru so namreč preoblikovanju občine Krško v mestno občino nasprotovali le poslanca Levice in poslanec LMŠ Jani Möderndorfer, tudi jutri pa poleg koalicije in njenih podpornikov glasove Šiškovemu predlogu napovedujejo v opozicijskih SD in SAB ter v delu LMŠ.
“Spreminja se zgolj status občine in torej ne bodo nastali dodatni stroški,” je takšno potezo utemeljil vodja poslancev SD Matjaž Han. “Pri podpori nimamo težav. Gre bolj za prestižni naziv, ki ne prinaša pomembnejših finančnih ugodnosti,” nam je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec. Ob tem je poudaril, da je občina Krško na meji izpolnjevanja zakonskih pogojev za pridobitev statusa mestne občine, in spomnil, da nekatere že obstoječe mestne občine pogojev ne izpolnjujejo.
Zadnje sicer drži: zlasti občini Slovenj Gradec in Murska Sobota sta daleč od zakonskih pogojev, po katerih mora na območju mestne občine obstajati mesto z najmanj 20.000 prebivalci in 15.000 delovnimi mesti. Kot je poudarila parlamentarna zakonodajnopravna služba, pa je državni zbor dolžan ravnati v skladu z ustavo in zakonom – ne glede na svoje prejšnje ravnanje.
Trenutno je namreč mesto Krško daleč od omenjenih zakonskih pogojev. Ima le 7.200 prebivalcev (celotna občina jih ima nekaj več kot 26.000) in tudi precej manjše število delovnih mest od predpisanega. Tudi če se bo uresničila napoved župana Mirana Stanka, da bo s pripojitvijo primestnih naselij do konca leta Krško pridobilo dodatnih 3.000 prebivalcev, bo to še vedno le polovica zahtevanega števila.
Ko vlada umolkne
“Gre izključno za politično in nikakor ne strokovno ali zakonito odločitev. V takšnih primerih pa vlada obmolkne,” je dejal Möderndorfer. Aktualna vlada se namreč do predloga za ustanovitev mestne občine Krško ni opredelila, češ da ji zakon o lokalni samoupravi presoje izpolnjevanja pogojev ne nalaga. Po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst pa se je za molk odločila zato, ker se ni želela izreči proti novi mestni občini. Ne nazadnje Šiškovo podporo v sedanjem visečem parlamentu zelo potrebuje, župan Krškega pa tudi prihaja iz partnerskih vrst (SLS).
Se je pa do predloga, da bi Krško postalo mestna občina, pred dvanajstimi leti opredelila Pahorjeva vlada, zakonska ureditev vsebinskih pogojev pa se od tedaj ni spremenila. Tedaj je vlada ugotovila, da nobena od desetih občin, za katere so občinski sveti predlagali spremembo statusa, ne izpolnjuje pogojev za mestno občino. Poleg Krškega so bile na seznamu še občine Domžale, Idrija, Kamnik, Piran, Radovljica, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Brežice in Jesenice. Pri zadnjih dveh so ambicije po prestižnem nazivu “mestna občina” letos ponovno oživele. Za Brežice (mesto ima še nekaj manj prebivalcev in delovnih mest kot Krško) je amandma kar k Šiškovemu predlogu podal predsednik DZ in brežiški občinski svetnik Igor Zorčič, za Jesenice (dobrih 13.000 prebivalcev) pa poslanska skupina SAB. Z Jesenic prihaja generalni sekretar SAB Jernej Pavlič.
Vendar pa ta predloga podpore odbora za notranje zadeve in lokalno samoupravo nista bila deležna. Za dodelitev statusa mestne občine Jesenicam sta glasovala le dva člana, za Brežice pa štirje. Kdo so bili to, s posnetka seje odbora ni razvidno, po besedah nekaterih navzočih pa so za ustanovitev mestne občine Brežice glasovali poslanci SDS, saj je na njenem čelu njim bližji župan Ivan Molan.
V tekmo za občino Golnik stopila poslanka SMC Udovč
Na redni novembrski seji DZ pa je na dnevnem redu predlog razpisa referenduma za ustanovitev nove občine Golnik. Krajani sedmih krajevnih skupnosti naj bi se na referendumu odločali za izločitev iz mestne občine Kranj. Prvopodpisana pod predlog je poslanka iz Bitenj, ki naj se sicer ne bi preselila v novo občino, Mateja Udovč. Ta je poudarila, da bi kranjska občina tudi v primeru ustanovitve občine Golnik ohranila status mestne občine, nova občina pa bi štela več kot 10.000 prebivalcev, kar bi jo uvrstilo med 60 največjih slovenskih občin. Spomnimo, da ima kar polovica slovenskih občin manj kot 5.000 prebivalcev, kar je po zakonu o lokalni samoupravi meja, pod katero naj občin ne bi ustanavljali.
Poleg poslancev SMC so se pod predlog poslanke Udovč podpisali še poslanci SDS, SNS in predstavnika manjšin. Krivec je kot dolgoletno načelno stališče izpostavil, da v primeru izpolnjevanja vsaj minimalnih zakonskih pogojev za oblikovanje občine SDS preverjanju volje ljudi ne nasprotuje. Zanikal pa je namigovanja opozicije, da predlog poslanke SMC v največji vladni stranki podpirajo zato, ker njen glas nujno potrebujejo za svoje projekte. “Postavili smo veliko pogojev, ki jih je morala poslanka Udovč preveriti, da je zadeva prišla tako daleč,” je poudaril Krivec.
Podpis kranjskega svetnika Branka Grimsa manjka
Vendar se dva poslanca SDS pod predlog za ustanovitev nove občine Golnik nista podpisala – manjkata podpisa Jožeta Tanka in kranjskega mestnega svetnika Branka Grimsa. Kranjski župan Matjaž Rakovec, ki sodi v vrste SD, je sicer na odboru DZ za notranje zadeve in lokalno samoupravo poudaril, da so proti predlogu glasovali vsi mestni svetniki, tudi tisti, ki živijo na območju, kjer naj bi se oblikovala nova občina. Seje parlamentarnega odbora sta se udeležila tudi predsednika krajevnih skupnosti Golnik in Predoslje – po prvi naj bi se nova občina imenovala, v drugi naj bi bil njen sedež – in izpostavila, da prebivalci njunih krajevnih skupnosti želje po odcepitvi nimajo. Predsednik krajevne skupnosti Golnik Marko Ogrizek se je celo vprašal, ali se lahko krajane Golnika, če se bodo ti izrekli proti novi občini, a bodo pri tem preglasovani, proti njihovi volji iztrga iz mestne občine Kranj.
Mateja Udovč se pri predlogu za referendum sklicuje na anketo, po kateri naj bi si preverjanja ljudske volje želela več kot polovica prebivalcev na območju predlagane nove občine. V strankah KUL pa tokrat enotno pravijo, da s kakršnimikoli dokazi za te navedbe ni postregla in da niso videli nobene pobude s podpisi krajanov. Tako v opoziciji ocenjujejo, da projekt ustanovitve občine Golnik podpira le približno 15 posameznikov, zbranih v lokalni iniciativi, in da gre za predvolilni nagovor poslanke SMC.
Ali bo državni zbor potrdil razpis referenduma za ustanovitev občine Golnik, je težko napovedati – na parlamentarnem odboru je za predlog glasovalo devet poslancev, osem pa jih je bilo proti. Kot nam je dejal dober poznavalec projektov na področju lokalne samouprave, namreč “pri ustanavljanju občin niso v ospredju politične koalicije, temveč regionalne povezave in španovije znotraj državnega zbora”.
Zanimivi podpisniki predloga za občino Lesce – Begunje
V državni zbor je pred dnevi prispela še ena pobuda za ustanovitev nove občine. Po njej naj bi se Lesce in Begunje izločile iz občine Radovljica. Te pobude za zdaj ni “posvojil” še noben poslanec, sodeč po dokumentu, ki je prispel v DZ, pa so predlagatelji pričakovali, da bo z njimi sodelovala poslanka SDS Karmen Furman.
Pobuda za ustanovitev občine Lesce – Begunje je pospremljena s 500 podpisi krajanov. Med podpisniki je tudi nekaj prepoznavnih obrazov, na primer nekdanji šef Gorenjske banke in predsednik turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič. Naši viri pravijo, da je sicer podpisan kot zadnji, da pa je prav on glavni motor projekta.
Prav tako je med podpisniki bivši kandidat NSi za poslanca Janez Urbanc, ki je na predlog ministrstva za šolstvo pred nekaj meseci postal član strokovnega sveta za šport. Podpis je prispeval tudi upokojeni kriminalist Jakob Demšar, na katerega naj bi se nanašale besede prvaka SMC Zdravka Počivalška v zadnji oddaji Tarča na TVS, da se je LMŠ okrepila z novim sodelavcem iz policijskih vrst. A so se tudi pri tem projektu na lokalni ravni že pojavila nesoglasja. Svet krajevne skupnosti Begunje je namreč državni zbor obvestil, da je o pobudi za oblikovanje občine Lesce – Begunje izvedel iz medijev in da se z odcepitvijo od Radovljice ne strinja.
Direktor mariborskega Inštituta za lokalno samoupravo Boštjan Brezovnik je ob zadnjih pobudah za ustanovitev občin poudaril, da je lokalna samouprava ustavno zagotovljena pravica, katere namen je, da bi prebivalstvo samo odločalo o svojih zadevah. Prebivalcem torej presoje po Brezovnikovih besedah ni mogoče odreči, drugo pa je vprašanje racionalnosti ustanavljanja dodatnih občin v Sloveniji.
Direktor inštituta spominja, da so se po prvi ustanovitvi občin največje teritorialne členitve v Sloveniji zgodile leta 1998, ko je bilo pretežno zaradi političnih odločitev izven meja racionalnosti oblikovano večje število manjših občin. “Če nekatera območja izpolnjujejo mejo 5.000 prebivalcev, je vsebinsko smiselno presoditi, ali izpolnjujejo pogoje za ustanovitev samostojne občine. Če je izražena volja lokalnega prebivalstva, bi moral državni zbor o tem vsaj razpravljati in se odločati o pravici prebivalcev do lokalne samouprave,” je poudaril Brezovnik. Ob tem je izpostavil, da je proces dodatnih teritorialnih členitev odraz odsotnosti pokrajin in pretirane centralizacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!