Pregledovanje torb, dnevni centri ... Kako bi država rešila romsko problematiko?

Fotografija je simbolična. (Foto: Srdjan Živulović/BOBO)

(Mladoletniška) kriminaliteta in prestopništvo, slabi bivanjski pogoji, nasilje, poroke med otroki, izostajanje od pouka ... Romska problematika je kompleksna, da bi se lahko začeli pogovarjati o integraciji Romov, pa se bodo morala s svojimi rešitvami vključiti domala vsa resorna ministrstva. Kaj predlagajo?

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so se osredotočili na socialno vključevanje Romov.

V ta namen bodo močno okrepili svoje aktivnosti, obljublja državni sekretar Igor Feketija. V prvi vrsti bodo okrepili centre za socialno delo. Zaposlili bodo 30 novih ljudi, ki bodo delovali na terenu z romsko skupnostjo, nato pa še 100 dodatnih zaposlenih v okviru projekta evropske kohezije.

Reševanja romske problematike se bodo lotili tudi z dodatnimi večgeneracijskimi centri in z odpiranjem večnamenskih romskih centrov, ki so v preteklosti že delovali. V slednjih je Romom na voljo učna pomoč ali prostočasne aktivnosti. “Zdaj jih krepimo z dodatnim denarjem in zaposlenimi,” je dejal. Odprli bodo še tri dnevne centre, ki bodo namenjeni izključno romskim otrokom.

“Naš sistem socialnih transferjev je učinkovit”

Poleg tega rešitev na ministrstvu vidijo tudi v črtanju 20-odstotnega dodatka k otroškemu dodatku za tiste, ki imajo otroke doma in ne v vrtcu. “To je preživet ukrep iz časa, ko so bili vrtci prenatrpani. Verjamemo, da danes ne dosega svojega namena, ampak je kvečjemu kontraproduktiven,” pravi Feketija. Ta ukrep bi bil v veljavi za vse družine, ne zgolj za tiste, ki prihajajo iz romskega okolja.

Medtem nasprotujejo predlogu, da bi del socialnih transferjev plačevali v naravi. Spomnimo: lani je enajst županov z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja je v državni zbor vložilo paket predlogov sprememb zakonov za reševanje problematike otrok, tudi romskih, iz težavnih socialnih okolij skupaj z več kot 5.000 podpisi volivcev.

Med drugim njihov predlog sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih predvideva, da socialna pomoč v primeru, če otrok ne obiskuje osnovne šole, ne bi bila več denarna. Enako bi veljalo v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov, države ali občine. Po predlogu sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa bi bil takrat, ko otrok ne hodi v šolo, v naravi izplačan otroški dodatek. Če otrok po osnovni šoli ne bi nadaljeval šolanja, bi se otroški dodatek zmanjšal za tretjino. Državni zbor je takrat večino predlogov zavrnil.

Feketija pravi, da je plačevanje socialnih transferjev že zdaj možno in da se v določenih primerih — ko se s tem strinja tako uporabnik kot strokovni delavec, ki oceni, da gre za učinkovit ukrep — že izvaja. “Ne strinjamo pa se, da bi centre za socialno delo in socialne transferje spremenili v nekakšen represivni aparat in orodje za kaznovanje.”

Poudaril je, da je naš sistem socialnih transferjev učinkovit, in ob tem nanizal nekaj podatkov. Zaradi socialnih transferjev imamo pod pragom revščine 13,3 odstotka gospodinjstev in ne 21 odstotkov, kar bi se zgodilo, če socialnih transferjev, kot jih poznamo, ne bi imeli. Izpostavil je, da imamo eno najnižjih stopenj revščine med otroki na svetu, hkrati pa je 89,6 odstotka delovno aktivnih med 25 in 55 letom starosti zaposlenih.

“To je krepko nad evropskim povprečjem. Ta mit, da socialni transferji uničujejo motivacijo za delo, ne drži. Zato se ne strinjamo, da bi zaradi manjše skupine in impulzivnih pozivov, naj jih kaznujemo preko socialnih transferjev, uničili ta dobro naravnan sistem,” je podčrtal.

Na ministrstvu je sicer pred približno letom dni začela delovati delovna skupina, ki vključuje tudi predstavnike romskih skupnosti, občin in nevladnih organizacij. Med področji, ki potrebujejo več pozornosti, so izpostavili tudi bivanjske pogoje. “Najbrž je razumljivo, da bo otrok, ki se rodi v kajuti brez elektrike, vode in kanalizacije, težko zaključil osnovno šolo,” je dejal.

Foto: Srdjan Zivulovic/BOBO

V okviru skupine na ministrstvu v zadnjem času ugotavljajo tudi težave na področju mladoletnega prestopništva, saj “nekatere mladoletnike celo instrumentalizirajo za kazniva dejanja”. Opažajo tudi nasilje v družini in nasilje nad ženskami, vključno z zgodnjimi porokami.

Pregledovanje torb in urejanje (ne)opravičenih izostankov

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v luči nedavnih dogodkov znova odpirajo zakon o osnovni šoli. Želijo si poseči predvsem v del zakona, ki določa obiskovanje pouka. “To pomeni, da bomo natančneje regulirali, kaj pomeni opravičevanje izostankov in kako regulirati vlogo staršev, če se ne odzovejo na pozive šole, da se izjasnijo o izostankih,” je dejal direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc.

Spremembe, ki jih predlagajo, ne bodo veljale le za romske otroke, temveč za vse učence v Sloveniji. Po besedah Kostrevca bodo bolj natančno definirali več členov.

Regulirali bi uporabo pametnih naprav, kot so mobilni telefoni in pametne ure. Prav tako bi bolj natančno opredelili, ali otrok, ki pouka ne obiskuje in je zato pri predmetu neocenjen, napreduje v naslednji razred ali ne. Pod drobnogled bodo vzeli tudi člen, ki določa, da lahko učencu, ki moti pouk, šola odredi drugačen način šolanja. “Natančneje bodo opredelili sam postopek, trajanje in odgovornost posameznih vpletenih; od učenca, staršev in šole.”

Pomemben del zakona je pregledovanje osebnih stvari učencev. Slednje je namreč regulirano zgolj z enim določilom, ki šolam nalaga, da morajo zagotoviti varno in spodbudno šolsko okolje. “Ker pa učenci včasih v šolo prinašajo vse mogoče stvari, bomo natančno opredelili, v kakšnem primeru se lahko pregleda učenčeva torba, kdo lahko to stori in kje. S tem bomo celovito posegli v regulacijo, ki govori o varnosti v šolah.”

Trenutno se namreč prakse razlikujejo od šole do šole.

Ali bo učitelj lahko pogledal v šolsko torbo, če bo obstajal sum, da je ogroženo zdravje in življenje učencev. Ob tem bodo učitelji morali upoštevati tudi osebno integriteto otroka.

Na ministrstvu razmišljajo še o spremembi opravičevanja izostankov. Dogaja se namreč, da nekateri starši opravičila pišejo vsepovprek. “Otrokova dolžnost je, da je pri pouku, starš pa ima pravico in dolžnost izvajati aktivno starševstvo. Veliko število opravičenih ur na račun zdravstvenega stanja učenca govori o tem, da starši ne znajo izvajati odgovornega starševstva, tega ne želijo ali pa potrebujejo pomoč,” pravi Kostrevc.

Po njegovih besedah so določene šole staršem pomoč že ponudile, hkrati pa jih opozorile, da bodo v primeru neodzivnosti za pomoč prosile center za socialno delo.