Menu Item
Že skoraj dve desetletji lahko galebe, ki smo jih navajeni gledati ob morju, opazimo tudi v mestih. Ne le v prestolnici, najdemo jih tudi v Domžalah, Kranju, Celju, Mariboru, Sežani ter v okolici Ptujskega jezera. Kaj v urbanem okolju jih je pritegnilo in s čim se prehranjujejo, če pa tu ni morja?
Vrsta galeba, ki ga vidimo na slovenski obali, je rumenonogi galeb. Ta pa v zadnjih 20 letih pri nas naseljuje tudi celinska območja, natančneje osrednjo in vzhodno Slovenijo.
A zakaj je sploh začel gnezditi v mestih? Kot pojasnjuje koordinatorka izobraževanja iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Urška Gajšek, je v mestih začel gnezditi, ker je v njih našel primerne površine, predvsem ravne strehe večjih stanovanjskih ali poslovnih zgradb.
“Galeb ravne strehe prepozna kot ustrezni gnezditveni habitat, saj posnemajo njegov primarni življenjski prostor – to so manjši neposeljeni otoki in obalna območja z golimi ali borno poraslimi tlemi,” dodaja sogovornica.
V Ljubljano je rumenonogi galeb po podatkih DOPPS prišel okoli leta 2005, danes pa je v prestolnici med pet in 15 parov galebov. Leta 2022 so v društvu zabeležili pet gnezdišč.
“Število je malo zraslo,” dodaja Gajšek. Število galebov sicer vedno ocenijo po številu gnezdečih parov, ne po osebkih. “Ko mladiči poletijo, je število galebov večje. A ni nujno, da ostanejo v mestu, lahko gredo drugam.”
Populacija rumenonogih galebov se je v Evropi začela povečevati po letu 1975. Včasih so jih namreč množično ubijali in plenili njihova jajca. Ko se je to ustavilo, je populacija narasla, galeb pa se je razširil tudi izven priobalnega območja.
V Sloveniji so sicer po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah vse domorodne vrste ptic (razen šestih lovnih vrst in mestnega goloba) zavarovane. To pomeni, da jih ne smemo odvzemati iz narave ali jim kakorkoli škodovati, niti njihovim gnezditvenim strukturam. Kljub temu se še vedno dogaja, da ljudje uničujejo gnezda, predvsem gnezda mestnih lastovk. A uničevanje gnezd je kaznivo dejanje, poudarja Gajšek.
Ko se v izrednih primerih oceni, da je odstranitev gnezda potrebna, na primer med rekonstrukcijo hiše, je treba za to dobiti posebno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolje po predhodnem strokovnem mnenju Zavoda RS za varstvo narave.
Rumenonogi galebi so v mestih prisotni celo leto, kar se nam mogoče lahko zdi nenavadno – kaj vendar jejo? A tudi v mestih najdejo hrano. Poleg tega, da se lahko prehranjujejo v reki, ta vrsta na splošno velja za prehranske oportuniste.
“Hranijo se na smetiščih, pa tudi na poljih,” razlaga sogovornica. Ker se prehranjujejo tudi z odpadki, imajo pomembno čistilno vlogo.
Na Ptujskem jezeru in v okolici na gnezditvenih otokih, ki jih pripravljajo prostovoljci DOPPS, sta poleg rumenonogega galeba še rečni in črnoglavi galeb. Njihovo gnezditev lahko spremljamo iz opazovalnice na Ptujskem jezeru, kjer sta skupaj z navadno čigro na prodnatih otokih jezera, ki jih zanje vsako leto očistijo prostovoljci društva.
Spopadov oziroma konfliktov rumenonogih galebov z drugimi vrstami v mestu ni zaznati. “Ptice v času gnezdenja sicer branijo svoje gnezdo in drugih vrst ne pustijo tja. Ampak tako je pri vseh pticah, po prihodu galebov v mesto ni nastala ’nova drama’,” še razlaga Gajšek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!