Menu Item
Napovedi o posodobitvi helikopterske nujne medicinske pomoči imajo že dolgo brado, a kakšen pomemben napredek se ni zgodil. Po besedah naših virov pa naj bi se zadeve zdaj vendarle premaknile. Je k temu prispeval klic, ki ga je prejela premierjeva partnerica Tina Gaber?
Vprašanje, kako vzpostaviti sodobnejšo in učinkovitejšo helikoptersko nujno medicinsko pomoč (HNMP), se pojavlja že vrsto let. Vlada je leta 2017 določila, da se HNMP dolgoročno izvaja kot državna aktivnost s helikopterji Policije in Slovenske vojske, zaradi okvar policijskih helikopterjev pa je prevoze nato prevzela Slovenska vojska.
Tretja Janševa vlada je junija 2021 sprejela sklep, ki pa je bil po lanskih navedbah sedaj že nekdanjega ministra za zdravje v Golobovi vladi Danijela Bešiča Loredana “precej ambiciozno neuresničljiv”. V njem je med drugim zapisala, da bodo ministrstva za zdravje, za notranje zadeve in za obrambo “v treh mesecih pripravila in vladi predložila v potrditev celoten projekt za izvajanje nalog helikopterskih prevozov v okviru HNMP, ki mora zajemati vzpostavitev ustreznih infrastrukturnih in organizacijskih zmogljivosti treh letalskih baz na Brniku, v Mariboru in v Postojni, vključevanje letalske policijske enote, obnovo, predelavo in nadgradnjo štirih helikopterjev Slovenske vojske Bell 412 za izvajanje nalog HNMP, zaposlitev in usposabljanje kadrov za izvajanje teh nalog ter način financiranja”.
K sistemskemu izboljšanju dejavnosti HNMP so se v koalicijski pogodbi zavezale tudi sedanje vladne stranke. Še pred tem je marca 2022 takratna kandidatka za poslanko Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič objavila videoposnetek pogovora, v katerem je reševalca Roberta Sabola spraševala, zakaj Slovenija nujno potrebuje namenski helikopter, ki bo opravljal zgolj nujno medicinsko pomoč. “Današnji sistem je vpet v en vojaški helikopter, ki služi petim oziroma celo šestim različnim službam. Dokler ga ne potrebuje nihče, je v redu. Ko pa pride do tega, da bi helikopter hkrati potrebovale tri službe, se je treba salomonsko odločiti, komu ga bomo dali. V vsakem primeru bo nekdo ostal brez in so lahko posledice tragične,” je navedel Sabol.
“Človeško življenje je neprecenljivo. Slovenija potrebuje helikopter, ki bo namenjen samo za nujno medicinsko pomoč. Že včeraj bi ga morali imeti,” je pogovor čustveno zaključila Klakočar Zupančič.
Tudi v aktualnem mandatu so se vrstili poslanska vprašanja, kako bodo vladajoči izboljšali dostopnost HNMP, in poslanske pobude za nakup namenskega helikopterja. Predstavniki vlade so odgovarjali, da pogovori med pristojnimi ministrstvi – torej ministrstvom za zdravje kot nosilcem področja ter ministrstvoma za obrambo in za notranje zadeve kot izvajalcema prevozov – potekajo, da se analize izvajajo in strokovna izhodišča pripravljajo. Konkretnih odločitev pa Golobova vlada doslej ni sprejela.
Dežurne helikopterske posadke Slovenske vojske so letos z baz na Brniku in v Mariboru posredovale 257-krat, od tega 40-krat v primeru gorskega reševanja, 217-krat pa so zagotovile helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri 257 prevozih je bil nalet 276 ur.
A bi se utegnilo po besedah naših virov to kmalu spremeniti. Je na premik vplivalo dogajanje pred dobrim tednom?
V ponedeljek prejšnji teden je bil namreč Robert Sabol gost oddaje Denis Avdić Show na Radiu 1. Predstavil je peticijo za reorganizacijo helikopterskega reševanja v Sloveniji. Sabol je ponovno izpostavil, da je vzletni čas helikopterjev za nujno medicinsko pomoč pri nas daljši, kot je v drugih državah EU, da bi za optimalno HNMP v Sloveniji potrebovali tri baze (trenutno sta bazi na Brniku in v Mariboru), zavzel pa se je tudi, da bi se Slovenija po zgledu Hrvaške odločila za razpis in najela zunanjega prevoznika. Spomnimo, da je naša južna soseda konec lanskega leta podpisala pogodbo s predstavniki mednarodnega konzorcija, pri katerem sodelujejo italijanska družba EliFriulia, španska Eliance helicopter global services in hrvaška Eli-Adriatik.
Proti koncu pogovora pa je Denis Avdić v živo še opravil telefonski klic. Poklical je partnerico predsednika vlade Roberta Goloba Tino Gaber, ki je bila sicer skupaj s premierjem na prvomajskem križarjenju Kruzić – Festivalić smeha, na katerem je bil navzoč tudi Avdić.
Potem ko je Avdić Tini Gaber po telefonu povedal, da se njegov gost v studiu Robert Sabol zavzema za namenske helikopterje za reševanje življenj, jo je vprašal: “A lahko ti svojemu kaj rečeš zvečer?”
“Ne, žal jaz nimam te moči, lahko ti ga pa dam na telefon,” je odgovorila in mobilnik predala predsedniku vlade.
Golob je v pogovoru razkril, da je bil tudi sam presenečen, ko je ugotovil, da je vprašanje HNMP “v resnici talec interesov med različnimi ministrstvi, na eni strani obrambnim, na drugi strani policijskim in zdravstvenim”. Ob tem je zagotovil, da denar za nakup namenskega helikopterja obstaja, problem pa je odločitev, kdo je nosilec projekta. “Tu se krešejo največji konflikti. Vsako od teh treh ministrstev bi rado bilo nosilec samostojno in se zaradi tega stvari očitno ne premaknejo,” je poudaril.
Nato je premier kot najverjetnejšo rešitev napovedal, da bo HNMP zagotavljala policija s pomočjo svoje baze in s svojimi helikopterji. Dodal je še, da so pogovori v zadnjem mesecu zelo intenzivni, “tako da poskušamo spraviti ministrstva skupaj, da se dogovorijo sama”.
Več naših sogovornikov tudi iz vladnih krogov je bilo zgroženih. Najprej jih je vznemirilo “posredništvo” Tine Gaber. “Pričakovali bi, da tako pomembnim odločitvam, kot je posodobitev HNMP, botruje temeljit vladni premislek, ne pa da se kot posrednik pojavlja premierjeva partnerica,” so poudarili. V kabinetu predsednika vlade so sicer zatrdili, da Avdićev klic niti s premierjem Golobom niti s Tino Gaber ni bil vnaprej dogovorjen.
Naši sogovorniki iz vladnih vrst pa so bili kritični tudi do Golobovih navedb. Izpostavili so, da v skoraj dveh letih vladanja večjega posluha za nakup namenskega helikopterja ni pokazal. In poudarili, da predsednik vlade bdi nad delovanjem ministrstev, zato je vsaj presenetljivo, da v etru tarna o konfliktih med njimi. Pri tem je sicer zanimivo, da so na čelu vseh treh resorjev, katerih talec je po premierjevih navedbah HNMP, ministri iz vrst Gibanja Svoboda.
Očitno pa je po omenjenem pogovoru posodobitev helikopterske nujne medicinske pomoči dobila pospešek. Po informacijah N1 so se namreč prejšnji teden sestali ministri oziroma državni sekretarji ministrstev za zdravje, za notranje zadeve in za obrambo. Kot so nam potrdili v kabinetu predsednika vlade, se je sestanka udeležil tudi premier Golob, ki mu je bila problematika HNMP prvič predstavljena z več zornih kotov. “Zadeva se premika,” smo še lahko slišali.
Po besedah naših virov gre rešitev v smeri, da bo HNMP ostala v rokah države in je torej ne bi privatizirali. Razlog za takšno odločitev naj bi bila ocena, da gre za cenejšo in za ljudi boljšo rešitev. To utemeljujejo tudi z navedbami, da zasebniki v slabih vremenskih razmerah ne bi leteli, medtem ko so piloti Slovenske vojske in policije pripravljeni leteti tudi v temi, dežju, neurju … saj da njihovo vodilo ni “biznis”. “Najslabša opcija bi bila, da bi HNMP sprivatizirali. Standard in storitev bi bila slabša, varnost bi bila zelo vprašljiva, račun bi bil visok,” je poudaril eden naših sogovornikov. Ob tem je mogoče še slišati, da interes nekaterih tujih in tudi domačih podjetij, da bi ta dejavnost prešla v njihove roke, ni majhen in da so nekateri lobisti zelo aktivni.
Razmislek, ki je v igri, naj bi po besedah naših virov tudi sledil usmeritvi, ki jo je bilo mogoče razbrati iz navedb premierja Goloba. To pomeni, da bi osrednja vloga pri helikopterskih nujnih medicinskih prevozih pripadla policiji, ki leti po civilnih standardih, podporno vlogo pa bi imela Slovenska vojska, ki bi ohranila osrednje mesto pri gorskem reševanju. Da bi lahko začela policija res intenzivno delati, pa bi – tako naši sogovorniki – morala dobiti vsaj dva nova sodobna helikopterja, ki bosta namenjena izključno HNMP. Po pričakovanjih naj bi se to zgodilo leta 2026, saj naj bi bile čakalne dobe za helikopterje relativno dolge. Kasneje bi lahko temu nakupu dodali še dva namenska helikopterja.
Pred dnevi je v javnosti precej odmeval primer iz Bovca. Mediji so namreč poročali, da je avstrijski državljan s sumom na srčni zastoj na helikopterski prevoz čakal skoraj uro in pol. A poznavalci tega primera poudarjajo, da je helikopter Slovenske vojske, ki je na Brniku do poletnih mesecev edini na voljo tako za gorsko reševanje kot za HNMP, tistega dne med 13. in 14. uro najprej opravil gorsko reševalno akcijo v Kamniških Alpah. Nato je v ljubljanski klinični center prepeljal pacienta s poškodbami glave z Bleda in se potem odpravil po poškodovanca v Kočevje. Med vračanjem proti Ljubljani je ob 16.44 zdravnik v helikopterju prejel klic za nujno medicinsko pomoč v Bovcu. Ko so ob 17. uri na UKC Ljubljana predali pacienta iz Kočevja, so v desetih minutah poleteli proti bazi na Brniku, kjer so brez ugašanja motorjev natočil gorivo in ob 17.25 poleteli proti Bovcu. Tam so pristali ob 17.50, torej uro in šest minut po prejemu klica. “Ekipa je dala vse od sebe,” poudarjajo poznavalci dogajanja in dodajajo, da se trikrat do štirikrat na leto zgodi, da ima “en helikopter hkrati več akcij”.
BONUS VIDEO: Boštjan Dermol iskreno o bolezni, smrti in ljubezni
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje