Menu Item
Slovensko ministrstvo za naravne vire in prostor sporazum o zaščiti svetovnih oceanov ocenjuje kot prelomen. "Morja in oceani niso pomembni samo z vidika biotske raznovrstnosti, ampak kot celota zagotavljajo človeštvu neprecenljive gospodarske, socialne in ekološke koristi," je povedala Katarina Groznik Zeiler z ministrstva.
Sporazum o zaščiti svetovnih oceanov, ki so ga države ZN dosegle v noči na nedeljo, je prelomen za ohranjanje morij zunaj nacionalnih pristojnosti, ki so v zadnjih desetletjih pod vedno večjim pritiskom, saj bo dal pravno podlago za njihovo skupno regulacijo, poudarjajo na slovenskem ministrstvu za naravne vire in prostor.
“Gre za izjemno dobro novico,” je o potrditvi mednarodnega sporazuma v izjavi za medije v Ljubljani dejala vodja sektorja za ohranjanje narave pri ministrstvu Katarina Groznik Zeiler. “Morja in oceani niso pomembni samo z vidika biotske raznovrstnosti, ampak kot celota zagotavljajo človeštvu neprecenljive gospodarske, socialne in ekološke koristi,” je poudarila.
Ta območja zunaj nacionalnih pristojnosti, ki predstavljajo 60 odstotkov oceanov, so že desetletja pod vedno večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja in podnebnih sprememb. Doslej ni bilo pravnih podlag za skupno regulacijo, zato je ta sporazum ključen, je dejal Andrej Bibič iz sektorja za ohranjanje narave.
Preberite še: Zgodovinski trenutek za morja: “Varovanje narave je premagalo geopolitiko”
Omogočeno bo med drugim razglasitev varovanih in zavarovanih območij – na prvih bo mogoča nadaljnja raba morskih virov, a bolj trajnostno, druga bodo namenjena ohranjanju ogroženih vrst in ekosistemov – a do cilja, da bi območja ustrezno zaščitili do leta 2030, je še dolga pot, je opozoril.
Ta območja bo namreč treba najprej predlagati, nato bodo stekli določeni postopki in na koncu se bodo morale pogodbenice s tem strinjati, je povedal Bibič, je pa napredek ta, je dodal, da bo mogoče zaščito območij uvesti tudi s preglasovanjem.
Podlaga za raziskave in uporabo morskih genskih virov
Druga pomembna prednost dogovora je, da bo dal podlago za uvedbo postopkov presoje vplivov določene dejavnosti na okolje, in sicer podobno, je pojasnil Bibič, kot v EU veljajo podrobna pravila za presojo vplivov posegov v morjih, ki so v nacionalni pristojnosti.
Kot tretji pomemben učinek dogovora pa ministrstvo izpostavlja podlago za raziskave in uporabo morskih genskih virov, zlasti z vidika delitve poštene in pravične koristi, ki izhajajo iz njih. “Predvsem so bila precejšnja pričakovanja glede možnih finančnih koristi, ki izhajajo iz komercializacije teh genskih virov za potrebe medicine, farmacije ipd.,” je dejal Bibič.
Ta vsebina se je po njegovih besedah v pogajanjih osredotočila predvsem v zagotavljanje financiranja – ideja je, da bi se z delitvijo finančnih koristi iz uporabe teh virov financiralo ukrepe za ohranjanje oceanov.
“Mnoge države, ki imajo precejšen del ozemlja v morju, so majhne in nimajo zmogljivosti ne za izvajanje sporazuma ne za uživanje koristi, ki ji to prinaša. Zanje je tako ključen del sporazuma krepitev zmogljivosti za izvajanje tega sporazuma ter možnosti za prenos znanja in tehnologij iz razvitih v manj razvite države,” je dejal Bibič.
Sporazum bi lahko zapolnil vrzel
Gre za izvedbeni sporazum konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ki je bila sprejeta leta 1982 in velja za ustavo oceanov, a odraža razumevanje morskega okolja in njegove zaščite v tistem času ter je to področje izjemno pomanjkljivo urejala. Ta sporazum pa bo lahko zapolnil vrzel, ki je pri urejanju področja nastala, je povedala Barbara Granda iz sektorja za mednarodno pravo ministrstva za zunanje in evropske zadeve.
Dejstvo, da ta del oceanov “pripada vsem”, da svoboda odprtega morja vključuje tako svobodo plovbe kot ribolova in svobodo znanstvenega raziskovanja, je prinesel velik pritisk na uporabo teh območij, je poudarila in dodala, da so bila pogajanja izjemno dolg in kompleksen proces, saj so interesi držav glede tega izjemno različni in nemalokrat tudi nasprotujoči. Za EU, ki je bila od začetka gonilna sila procesa, je sklenitev dogovora velik dosežek, je dejala Granda.
Članice ZN so dogovor dosegle na konferenci na sedežu ZN v New Yorku po dveh tednih intenzivnih pogovorov, ki so se sklenili z 38-urnim maratonskim zasedanjem. Sporazum velja za ključen dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov do leta 2030, kot so se pogodbenice konvencije ZN o biološki raznovrstnosti dogovorile decembra lani v Montrealu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje