Preložena obravnava podnebnega zakona: "Še ena od prelomljenih obljub vlade"

Odložitev obravnave predloga podnebnega zakona je še ena od prelomljenih obljub vlade ter še en udarec v nizu zamud in neizkoriščenih priložnosti na področju podnebne politike, so ocenili v Umanoteri, Greenpeace Slovenija ter Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Vlado so pozvali, naj namesto odlašanja zakon čim prej sprejme.
Slovenija kljub svoji majhnosti in relativno nizkim emisijam že čuti hude posledice podnebnih sprememb. Po podatkih Evropske agencije za okolje ima največjo finančno škodo zaradi podnebnih sprememb v EU - 8.700 evrov na prebivalca za obdobje od 1980 do 2023, so v današnjem sporočilu za javnost poudarili v nevladnih organizacijah.

"Čeprav so emisije v Sloveniji manjše kot v drugih državah, smo močno odvisni od globalnega ukrepanja za omejevanje podnebnih sprememb," so opozorili.

"Vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi"

Slovenija po besedah Jonasa Sonnenscheina iz Umanotere namesto aktivnega podpiranja glavnih ukrepov na evropski ravni ovira izvajanje evropske podnebne politike. "Z odlašanjem sprejetja podnebnega zakona preprečuje hitro izvajanje evropske podnebne politike, kar tudi ogroža sredstva, ki bi jih Slovenija prejela iz evropskih skladov," je navedel.
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudaril, da država in politika nosita obveznost izpolnjevanja ustavnih pravic vseh prebivalcev Slovenije. "Podnebne spremembe ogrožajo našo pravico do zdravega življenjskega okolja, do družinskega življenja in do številnih drugih za naše dostojno življenje bistvenih pravic," je dejal.

Če se evropska skupnost odloči za znižanje izpustov iz prometa in stavb ter sredstva v ta namen razdeli med državami članicami tudi po ekonomski moči, je to za Slovenijo ukrep, od katerega ima lahko nesorazmerno veliko korist, so poudarili nevladniki. Bila bi namreč med prvimi petimi prejemniki sredstev.

"Toda če direktive EU ne bomo prenesli v naš pravni sistem, bomo kaznovani. Imeli bomo višje cene fosilnih goriv, ne bomo pa dobili sredstev iz socialnega podnebnega sklada, ki so namenjena subvencioniranju tisočih gospodinjstev in sistemskim naložbam za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti življenja," so opozorili.

"Seveda bi si želeli, da prenehamo subvencionirati fosilna goriva in da milijarde, ki jih zapravimo za uvoz fosilnih goriv, raje namenimo gospodinjstvom in gospodarstvu za prilagoditev na podnebne spremembe. Ampak podnebni zakon potrebujemo in potrebujemo ga takoj - vsako odlašanje pomeni dodatno škodo za ljudi, sploh za najranljivejše, za gospodarstvo in za okolje," je izpostavila Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija.