Premalo podpore za vmesno poročilo preiskovalne komisije o domnevno ukradenih otrocih

Parlamentarna komisija o domnevno ukradenih otrocih je bila ustanovljena aprila 2024 z namenom, da se ugotovi in oceni dejansko stanje sumov storitve kaznivih dejanj odvzema otrok od leta 1965 do začetka parlamentarne preiskave, katere interesi bi lahko bili v ozadju morebitnega odvzema otrok, je pojasnila predsednica komisije Alenka Jeraj (SDS). Komisija, v kateri poleg poslancev SDS, sodelujejo le še poslanci NSi in SD, je na več kot 40 sejah zaslišala veliko prič oziroma vse, ki bi lahko razjasnili takratno dogajanje in posamezne primere.

"Ugotovitve temeljijo na podatkih, pridobljenih v obdobju od julija 2024 do septembra 2025. Ne izključujemo možnosti, da bi se ob nadaljevanju preiskave ugotovitve spremenile, dopolnile ali nadgradile," je povedala. Komisija je prevzela dokumentacijo društva Izgubljeni otroci, ki obravnava približno 120 primerov. "Mi smo se osredotočili na približno 20 primerov oziroma 27, še z zaprtim delom, kjer smo poskušali zajeti vse bolnišnice," je dodala.

V vmesnem poročilu na 345 straneh je komisija ob upoštevanju prejete dokumentacije do 15. oktobra 2025 zaznala številne pomanjkljivosti, odstopanja in kršitve pri vodenju matičnih knjig, v zdravstvenih evidencah, postopkih pokopa in pri posvojitvah. Veliko je razlik med podatki, ki jih hranijo bolnišnice, in tistimi, ki jih imajo upravne enote ali pogrebna podjetja, veliko je indicev, ki nakazujejo možnost, da je prihajalo do odtujitve otrok, je dejala.

Omenila je še, da so po odredbi sodišča decembra opravili tudi eno ekshumacijo groba in čakajo na analizo DNK. "V tem grobu je sicer res bil dojenček, vendar zdaj ugotavljamo, pač z analizo DNK, ali gre za to deklico, ki naj bi takrat umrla in bila pokopana. Je pa to eden redkih primerov, kjer imamo grob in lahko to sploh naredimo. Pri večini grobov to ni možno," je poudarila.

V razpravi so poslanci tako koalicije kot opozicije vmesnemu poročilu napovedali podporo. Poročilo in ločeno mnenje poslanca Predraga Bakovića (SD) po oceni nepovezane poslanke iz vrst Demokratov Eve Irgl potrjujeta, da so obstajale sistemske pomanjkljivosti, od neurejenih evidenc in nedoslednih zapisov do manjkajoče dokumentacije. "Če mati ne ve, kje je grob njenega otroka, je to kršitev človekovih pravic, da ne govorimo o drugih vidikih, tudi moralnih in občutkih staršev," je povedala.

Baković je priznal, da matere praviloma niso vedele, kje je njihov otrok, kje naj bi bil pokopan, in da otroka po smrti niso smele niti videti. Poudaril je, da je desetletja po drugi svetovni vojni v zdravstveni stroki veljalo načelo, da se ključnih usodnih informacij ne preda pacientom oziroma porodnicam, in navedel, da so se informacije o odtujenih otrocih začele pojavljati šele v zadnjem času. Meni, da je treba delo preiskovalne komisije nadaljevati.

Za Aleksandra Reberška (NSi) je vmesno poročilo izjemen dokument ne zgolj zaradi njegove obsežnosti, temveč zaradi njegove vsebine, saj navaja resnično težke in pretresljive življenjske zgodbe. V stranki po njegovih besedah verjamejo, da se moč pravne države kaže prav v tem, ali ima pogum, da se sooči z najtežjimi zgodbami.

Tudi Alenka Helbl (SDS) je pozvala vlado k razmisleku o sistemskih rešitvah, ki bodo zagotovile, da se v prihodnje nikoli več to ne bo zgodilo. Pričakuje tudi, da bodo resorna ministrstva, pristojna za zdravstvo, pravosodje in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, aktivno sodelovala pri oblikovanju rešitev, ki bodo prizadetim omogočile dostop do informacij, pravno pomoč in tudi vso podporo.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je v obrazložitvi glasu povedala, da je opozicijska SDS svoj politikantski cilj sicer dosegla, dvignila veliko prahu, odprla stare rane nekaterih prizadetih staršev, dokazala pa nič. "Če ne bi šlo za usode in bolečine posameznikov, bi lahko skomignili z rameni in rekli: nič novega, a tako izkoriščanje stisk za pridobivanje političnih točk je skrajno zavržno, zato v poslanski skupini predlaganega sklepa ne bomo podprli," je povedala.

O vmesnem poročilu brez oznake tajnosti so poslanci spregovorili na odprti seji, nato pa so zaradi varstva osebnih podatkov na zaprti seji razpravljali še o dodatnem vmesnem poročilu.