Predsednik vlade Robert Golob je v Strasbourgu nagovoril poslanke in poslance Evropskega parlamenta. Osrednje teme njegovega govora so bile energetska kriza v EU in ukrepi proti njej, zeleni prehod ter širitev EU na Zahodni Balkan s poudarkom na prizadevanjih za podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini.
Premier Robert Golob je na začetku nagovora povedal, da mu je v veliko čast, da lahko prav danes nagovarja Evropski parlament, saj želi govoriti o skupni prihodnosti EU, ki verjame v moč povezovanja, sodelovanja in enotnosti. “Sam prihajam iz majhne članice EU, zato vem, da takrat, ko se združujemo na podlagi svojih močnih vrlin in vsak prispeva tisto, v čemer je najboljši, lahko tvorimo uspešno skupnost. Takrat, ko smo enotni in odločni, lahko ta skupnost premika meje mogočega,” je dejal slovenski premier.
Poudaril je, da se je EU po dveh letih epidemije covida-19 znašla v novi preizkušnji, da znova pokaže, koliko moči premore, da bo naslovila zgodovinske izzive, s katerimi se spopada. Dogodki zadnjih dveh let in nato vojna v Ukrajini, kjer so kršene vse mednarodne norme in suverenost ene države, so pustili velike posledice na državljanih EU, je povedal in dodal, da se Unija danes spoprijema z gospodarsko krizo, višanjem cen in rekordno inflacijo.
Golob je nagovor razdelil na tri področja: zelena tranzicija, vladavina prava in geopolitična prizadevanja. “Čeprav je Slovenija v geopolitičnem področju zgolj kamenček v mozaiku, vendarle igra pomembno vlogo,” je dodal.
Predstavil je tudi svoje preteklo delovanje na področju energetike. “15 let sem delal v energetskem podjetju, ki sem ga sam ustanovil in ga vodil kot direktor. Podjetje je zraslo iz nič do podjetja, ki je poslovalo s tremi milijardami prihodkov. Gre za največje energetsko podjetje v jugovzhodni Evropi, prav tako je največji dobavitelj energije v Sloveniji in tudi največji ponudnik sončne energije. Veliko smo investirali prav v obnovljive vire energije,” je dejal Golob.
Golob: Špekulantom na energetskih trgih moramo pokazati, da smo enotni
Izpostavil je, da je bila napaka, da je bila EU v preteklosti preveč odvisna od ruskih energentov in da sta gospodarska in energetska kriza posledica tega. Po njegovem mnenju se je sicer EU s hitrim odzivom ustrezno spopadla z energetskim pomanjkanjem, a to še vedno ni dovolj. “Zmanjšali smo povpraševanje, našli smo nove vire energije v prijateljskih državah in plinovodi so ostali odprti. Na ta način smo lahko pokrili svoje energetske potrebe, vendar to ni dovolj, da bi se soočili tudi z vse višjimi cenami. Veliko smo dosegli, ampak še veliko več moramo storiti, zato bo ta teden ključnega pomena. Ustrezno in odločneje se moramo spopasti z visokimi cenami energentov,” je dejal slovenski premier.
Po njegovem mnenju so potrebne zakonodajne spremembe na energetskem trgu, ki trenutno ne deluje ravno dobro, saj se v njem izvajajo določene špekulacije in se ustvarja profit v imenu zasebnih interesov in ne v interesu državljanov EU. “Enkrat smo že pozvali Evropsko komisijo, da oblikuje sveženj ukrepov, ki bodo obravnavali ta vprašanja. Ampak z njenim predlogom nisem zadovoljen. Bolj odločni bomo morali biti, bolj bomo morali omejiti naraščajoče cene in nekako zajeziti tudi cene zemeljskega plina,” je dodal Golob.
Ob tem je še pozval ministre za energetiko, ki prav danes zasedajo na Svetu EU, da sklenejo skupni dogovor. “Na trgu moramo vsem špekulantom pokazati, da smo enotni. Verjemite mi, da vem, kaj govorim, saj sem se s tem preživljal. Ne bomo dovolili, da še naprej izčrpavajo naše proračune in da še naprej šibijo globalno konkurenčnost naše industrije za svoj dobiček,” je bil odločen Robert Golob.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Ta teden bo ključnega pomena, ali se bomo ustrezno in odločno soočili z visokimi cenami energentov. Bolj odločni bomo morali biti, če bomo želeli zamejiti naraščajoče cene." pic.twitter.com/axuPTPHw3j
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 13, 2022
“Poskrbeti moramo za zeleni prehod, to ni le edina pot naprej, ampak je tudi edina pot, s katero bomo poskrbeli za obravnavo treh bistvenih vprašanj naenkrat. S tem bomo izboljšali in vzpostavili avtonomijo in energetsko neodvisnost v Evropi. To je edina pot do energetske neodvisnosti,” je še pojasnil. Na ta način bomo poskrbeli tudi za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Le tako lahko zmanjšamo posledice energetske proizvodnje na svoje okolje in podnebje. “To bo na koncu koncev tudi privedlo do nižjih cen energentov,” meni Golob.
Povedal je, da je bil sam, čeprav prihaja iz energetskega sektorja, ambasador za podnebno politiko na ravni EU in je iskreno promoviral nekatere ukrepe za domače energetske sisteme. “Ti bi omogočili, da bi vsak lastnik doma lahko postal popolnoma energetsko neodvisen. Da bi lahko v celoti poskrbel za lastne energetske potrebe,” je dejal Golob. Ciljal je predvsem na uporabo električnih vozil, sončnih celic, toplotnih črpalk in sistemov za hrambo električne energije.
“Kako naj poskrbimo za energijo za stroje in tehnologijo, če tukaj spregledamo še eno zelo pomembno stvar: kako naj poskrbimo za energijo, ki napaja naša telesa? To je hrana. Prehranski sistemi, ki jih trenutno uporabljamo, so popolnoma nevzdržni za našo prihodnost. Če ne bomo spremenili proizvodnje in potrošnje hrane ter živil, nam ne bo uspelo doseči nobenega od podnebnih ciljev,” je evropskim poslancem povedal slovenski premier.
Ob tem je dodal, da lahko vsak začne na individualni ravni, tako da spremeni svoje prehranjevalne navade. Poudaril je, da je priporočljivo, da bi jedli manj mesa in se bolj osredotočali na rastlinske vire živil, saj bomo “tako lahko pomagali svojemu planetu in tudi prihodnosti svojih otrok”.
O financiranju sovražnega govora
Robert Golob se je v svojem nagovoru dotaknil tudi pereče teme – sovražnega govora. Dejal je, da sta se svoboda govora in svoboda medijev v Sloveniji že nekaj časa razkrajali, zato se je sam odločil, da vstopi v politično življenje in izstopi iz “mehurčka udobja”. Poudaril je, da se zaveda, da je zaradi svojega položaja bolj izpostavljen lažnim novicam in sovražnemu govoru, a da gre tukaj predvsem za “spontane lažne novice in spontan sovražni govor”. Ključen problem pa Golob vidi predvsem v “financiranem sovražnem govoru”, ki ga financirajo nekatere politične sile in lobiji.
“Tanka linija je med svobodo govora in sovražnim govorom. Ukrepi proti enemu delu seveda lahko vplivajo tudi na omejevanje svobode govora. Vem, da boste dosegli ravnovesje. Svoboda govora in svobodni mediji seveda imajo zelo pomembno vlogo, ko gre za ozaveščanje tistih vidikov, ki bi sicer ostali skriti, in v tem smislu bi želel spregovoriti tudi o situaciji v Iranu, ki je nihče v Evropi ne bi opazil zaradi cenzure, če ne bi imeli družbenih medijev. Zato se lahko zahvalimo še posebej ženskam. V Iranu so poskrbele za inovativen, pogumen način protestiranja proti brutalnosti tega režima, ki krši človekove pravice, in mislim, da smo res lahko ponosni nanje, zato jih moramo tudi čim bolj podpreti,” je dejal.
“Najmočnejše politično orodje Evropske unije je širitveni proces”
Po mnenju slovenskega predsednika vlade je EU pokazala veliko odgovornost in enotnost v primeru ruske agresije nad Ukrajino, prav tako pa je pozdravil odločitev institucij EU, da so Ukrajini in Moldaviji priznali status države kandidatke za članstvo v Uniji, a dodal, da se mora proces približevanja še pospešiti. Poudaril je, da se pomena širitvenega procesa zelo dobro zavedamo v Sloveniji, saj nam je dal upanje v boljšo prihodnost. “Zelo dobro razumem, kakšno upanje v boljšo prihodnost s tem dajemo državljankam in državljanom Ukrajine in Moldavije. Zato vas pozivam, da se pri širitvenem procesu ne zaustavimo,” je dejal Golob.
Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Delati moramo na tem, da naše sodržavljane iz Zahodnega Balkana prepričamo, da je njihovo mesto v EU. 🇸🇮 je ponosna članica evropske družine in v veliko zadovoljstvo nam je, da bomo lahko skupaj gradili prihodnost s celotno Evropo. Naprej Evropa!" pic.twitter.com/nVCxcsyPab
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 13, 2022
Posebno pozornost je namenil tudi področju Zahodnega Balkana, ki je “od začetka ruske agresije izpostavljen velikim pritiskom propagande” in pritiskom, s katerim se želi razbiti enotnost celotne Evrope.
“Tukaj ne gre samo za primer Bosne in Hercegovine, gre namreč za celotni Zahodni Balkan. A BiH je tista država, ki je bila v preteklosti žrtev agresije, zato smo ji dolžni pokazati, da nismo pozabili nanjo. Prebivalcem BiH moramo dati priložnost, da postanejo enakopravni evropski državljani,” je še dodal Golob. Ljudi na Zahodnem Balkanu moramo prepričati, da je njihovo mesto v Evropi, oni pa bodo poskrbeli, da se zgodijo spremembe v političnih strukturah, še meni slovenski premier.
Tomc sporoča Golobu: Vaša dejanja v Sloveniji ne odsevajo tega, kar danes govorite
Po zaključenem govoru premierja Roberta Goloba se je v Evropskem parlamentu začela razprava, k besedi pa se je prijavila tudi slovenska evroposlanka Romana Tomc, sicer članica SDS in Evropske ljudske stranke. Tomc je poudarila, da je z veseljem prisluhnila govoru slovenskega premierja, ki je izpostavil energetsko krizo, zeleni prehod in širitev EU na Zahodni Balkan. “Veseli me, da imate predloge, kako se lotiti vseh izzivov, še bolj pa bi me veselilo, če bi imeli rešitve tudi za Slovenijo, kjer so razmere zares zaskrbljujoče,” je dejala slovenska evroposlanka.
Ob tem pa je opozorila, da je v Sloveniji poleg vprašanj, povezanih z draginjo, ogrožena tudi pravna država in svoboda medijev, številni ljudje pa so v času Golobove vlade ostali brez osebnega zdravnika.
“Vrstijo se kadrovske čistke, državljani plačujejo eno najvišjih cen elektrike v Evropi, skrbi jih, kako bodo ob visoki inflaciji preživeli zimo. Gospodarstvo opozarja, da so vaši ukrepi prepočasni, prezapleteni in premalo učinkoviti,” je dejala Romana Tomc in premierju Golobu očitala avtokratskih prijemov pri vodenju države. Dodala je še, da njegova dejanja v Sloveniji ne odražajo njegovih današnjih besed.
Kasneje se je Romana Tomc oglasila tudi na Twitterju, kjer je zapisala, da v Evropskem parlamentu ni poslušala še nobenega predsednika vlade, “ki bi se tako hvalil na osebni ravni, kot se je dr. Golob”. Po njenem mnenju to ni bil državniški govor politika evropskega formata.
Golobove besede o skrbi za vladavino prava v Sloveniji, ob dejstvu, da je pred dnevi zaradi vmešavanja v kadrovanje v policiji odstopila ministrica za notranje besede, pa je Tomc označila za sprenevedanje. Ob tem je še poudarila, da je bila dvorana v času njegovega govora precej prazna, Golob pa na številna vprašanja evropskih poslancev ni odgovoril.
[KOMENTAR]
— RomanaTomc (@RomanaTomc) December 13, 2022
V Evropskem parlamentu še nisem poslušala nobenega predsednika vlade, ki bi se tako hvalil na osebni ravni kot se je dr. Golob. To ni bil državniški govor politika evropskega formata. 1/4
V razpravi sta sodelovala tudi Matjaž Nemec (S&D) in Irena Joveva (Renew), ki je pozvala k več enotnosti EU pri odzivanju na energetsko krizo. Nemec pa je poudaril pomen prizadevanj Slovenije za širitev na Zahodni Balkan in za podelitev statusa kandidatke za članstvo BiH. Ob tem je evropske voditelje pozval, naj BiH prižge zeleno luč na vrhu konec tedna.
Milan Brglez je v imenu politične skupine S&D izrazil veselje, da vlada premierja Goloba tudi z razpravo v Strasbourgu dokazuje, da je Slovenija del jedrne Evrope in prizadevanj za bolj povezano in solidarno Evropo. Iskrena zavezanost tem vrednotam se najbolje pokaže v času velikih preizkušenj, je dejal in dodal, da se je Slovenija aktivno vključila v iskanje skupnega izhoda iz energetske krize, kjer kot mala država dobro razume, da je rešitev lahko le skupna, solidarna in evropska.
Pleasure to welcome Prime Minister Robert Golob to @Europarl_SL.
— Roberta Metsola (@EP_President) December 13, 2022
We must take measures to get bills under control, while not backtracking our climate goals.
Now is the time to stay united & take action.
🇪🇺 🇸🇮 #ThisisEurope pic.twitter.com/f5wPTBCaGS
Pred nagovorom evroposlancev se je premier Robert Golob srečal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero sta imela tudi skupno izjavo. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, se bo Golob po svojem nagovoru v Strasbourgu srečal tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije, na programu pa ima med drugim srečanji s predsedujočim politični skupini Renew Stephanom Sejournejem in s člani te skupine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje