Menu Item
Vlada je danes na obisku na Koroškem. Premier Robert Golob je napovedal, da bo že prihodnji teden na terenu bistveno več mehanizacije in 30 novih ekip. V kratkem bodo na individualne pogovore povabili vseh 222 družin, katerih škoda v ujmi presega 150.000 evrov. Tehnična pisarna za koroške občine bo zaživela v Črni na Koroškem.
Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku vlade v koroški regiji, ki jo je avgusta prizadela huda ujma, napovedal, da bo že prihodnji teden na terenu bistveno več mehanizacije in 30 novih ekip. Poleg tega bodo v kratkem na individualne pogovore povabili vseh 222 družin, katerih škoda v ujmi presega 150.000 evrov, je dejal.
Kot je premier povedal v izjavi po skupnem srečanju s koroškimi župani, predstavniki gospodarstva in drugimi v Slovenj Gradcu, so ob današnjem obisku dobili veliko zelo konkretnih in koristnih pobud županov o tem, kako premagati likvidnostni krč in stopiti nasproti, da bo nujno potreben in tudi že odobren državni denar čim prej pritekel na račune občin ter do izvajalcev, pa tudi nujnost, da se čim prej poveča število gradbene mehanizacije v strugah.
“Že prihodnji teden bo tega bistveno več. Na teren naj bi prišlo 30 novih ekip. Danes sem se z enim samim namenom srečal z nekaterimi najbolj prizadetimi posamezniki, ki so v poplavah izgubili vse, in sicer, da jim pomagam premagati negotovost, ki pri njih še vedno obstaja kljub vsem velikim besedam in načrtom vlade,” je dejal Golob.
Tiste, ki so utrpeli največjo škodo, bodo v kratkem poklicali
Obljubil je, da bodo 222 družin, ki so v ujmi utrpele škodo, višjo od 150.000 evrov, začeli v kratkem klicati na individualne pogovore. Na njih jim bodo svetovali, kako si povrniti domove in kako jim bo država pri tem pomagala. “Poklicali vas bomo mi, ker hočemo, da se postavite na noge,” je najbolj prizadetim sporočil predsednik vlade.
Na srečanju s koroškimi predstavniki je povedal tudi, da je škodo po ujmi skupaj prijavilo več kot 10.300 družin, od tega jih je okoli 7.000 s škodo do 30.000 evrov. To bo vlada sanirala s sistemskimi ukrepi. Meni sicer, da bodo potrebovali vsaj leto dni, da bodo ljudje, ki so ostali brez domov, dobili nove.
Premier je znova spomnil na klicno številko 114 ter vseh okoli 10.000 družin v Sloveniji, ki so se znašle v stiski, pozval, da se nanjo obrnejo v primeru kakršnihkoli vprašanj. Kot je dejal, jim bo tam na razpolago celotna javna uprava, ki bo podala ali pa poiskala prave odgovore.
Pa nadomestni domovi?
Na vprašanje, kaj bo z gradnjo nadomestnih domov, je premier odgovoril, da je na prvem mestu varnost ljudi. O teh domovih bo odločala stroka, ki že pripravlja ustrezne podlage. “Ko bomo imeli te podlage, bomo ljudi obvestili, vendar hitrih rešitev za nadomestne gradnje ne more biti. Nadomestna gradnja se lahko realizira tudi takrat, ko imamo zemljišče, in informiran sem bil strani župana Prevalj, da je občina nekatera zemljišča že pridobila. To zimo morajo ljudje preživeti na varnem. Žal tisti, ki so na ogroženih območjih, ne bodo doma in tudi ne še v novih domovih,” je povedal Golob.
Pričakuje, da bi lahko prihodnje leto tam, kjer bodo imeli zemljišča – in Občina Prevalje se zaenkrat kaže kot tista, kjer zemljišča naj bi bila – gradnjo teh objektov finančno pomagali, ali pa jih bo zgradila država. To bo v zakonu o obnovi in razvoju, ki bo sprejet do konca leta, jasno predpisano, je dodal.
Tehnična pisarna bo v Črni na Koroškem
Golob je že dopoldne napovedal, da bo državna tehnična pisarna za območje Koroške v Črni na Koroškem. Po besedah državnega sekretarja in vodje vladne službe za obnovo po poplavah Boštjana Šefica bo imela pisarna zelo pomembno vlogo tako pri svetovanju kot pri pripravi projektov ter pri neposredni pomoči ljudem pri zagotavljanju finančne strukture za obnovo domov ali nadomestne gradnje.
Prav tako bo pisarna sodelovala pri zagotavljanju pomoči pri gradnji in njenem nadzoru ter pri pridobivanju vseh dovoljenj, ki jih bodo prizadeti potrebovali za izvedbo sanacij. “Ponudila bo celoten spekter uslug, zato da bi sanacija potekala čim hitreje,” je po srečanju v Slovenj Gradcu dejal Šefic. Njena prva naloga bo oceniti stanje najbolj poškodovanih objektov in predlagati rešitve za to, da bo sanacija čim prej stekla.
Kot drugi ukrep poleg tehnične pisarne je Šefic navedel neposredno komunikacijo z ljudmi, zdaj ko imajo vse podatke o tistih, ki so utrpeli največjo škodo. Z njimi bodo poiskali stik in jim pri vseh teh procesih pomagali, vključno z nudenjem brezplačne pravne pomoči. Ta se bo ukvarjala zlasti z najhujšimi težavami, s katerimi se srečujejo, je pojasnil. Vključili bodo tudi ekonomske svetovalce.
Državni sekretar za obnovo Boštjan Šefic pa je obljubil, da bo najbolj prizadetim na voljo brezplačna pravna pomoč.
Župane pozvali, naj pridejo s konkretnimi predlogi
Glede priprave zakona o obnovi in razvoju je Šefic na srečanju z župani povedal, da bo zakon do petka v medresorskem usklajevanju. Golob pa je pojasnil, da bodo v zakonu, ki bo imel različne mehanizme, skušali biti čim bolj prožni, da bo lahko vsaka od družin, ki potrebujejo nov dom, tega dobila z vladno pomočjo. Trudili se bodo, da bodo tudi socialno pravični, da bo vsak dobil ustrezno temu, kar je izgubil, je dodal.
“V nekaterih občinah bodo nadomestni objekti, ki jih bo gradila država, morda celo na občinski ali pa na državni zemlji, v nekaterih primerih pa bo šlo za zasebna zemljišča. V takšnih primerih bo država dala samo finančno pomoč,” je še dejal premier.
Premier Golob je na srečanju spomnil, da so koroške občine tudi v likvidnostnem krču, ki ga je treba čim prej odpraviti. Napovedal je, da bo država prihodnji teden začela sproščati finančna sredstva za odpravo posledic ujme. Koroške župane je pozval, naj bodo realni in naj pridejo s konkretnimi predlogi glede odprave posledic ujme.
Župan Prevalj Matic Tasič je državo prosil za pomoč pri gradnji suhega zadrževalnika na Poljani. Opozoril je tudi na velike količine onesnaženega mulja. Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan mu je odgovoril, da za gradnjo zadrževalnika potrebujejo še dve zemljišči, trenutno pa potekajo postopki razlastitve. Na ministrstvu razmišljajo tudi o zamenjavi kmetijskih zemljišč.
Onesnaženje po poplavah
Glede odlaganja nevarnih odpadkov, ki so nastali v poplavi, je minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pojasnil, da jih bodo odlagali na lokaciji podjetja Tab Mežica. Drugo vzorčenje odpadkov, ki ga je opravil Arso, je sicer pokazalo, da je večina odpadkov nenevarnih. Te bodo uporabili za sanacijska dela, je dodal.
Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo so dodatno sporočili, da bodo rezultati analiz mulja, ki bodo pokazali, ali je odpadek nevaren ali ne, znani predvidoma do konca tega tedna. Na podlagi rezultatov se bodo odločili, kam bodo mulj odložili. Ministrstvo od direkcij za ceste in za vode pričakuje podatek o načrtovanih infrastrukturnih projektih v koroških občinah in koliko materiala potrebujejo zanje. Z geološkim zavodom ter ministrstvom za naravne vire in prostor so že pripravili pregled potencialnih območij, kamor bi mulj odložili, če bo nenevaren. Če pa bo mulj nevaren odpadek, ga bo treba odložiti na odlagališče za nevarne odpadke.
Takšno odlagališče je na tem območju v lastništvu Taba. “Z njimi smo bili le v dogovoru, ali je to možno. Vsekakor pa moramo za dokončno odločitev počakati na rezultate analiz,” je po navedbah ministrstva dodatno pojasnil Kumer. Do danes še ničesar niso odvažali na odlagališče nevarnih odpadkov, ker je za to med drugim treba spremeniti dovoljenje, je dodal.
Kumer je še povedal, da bo več kot 40.000 gospodinjstev, ki so prijavila škodo po ujmi, dobilo poračun za avgustovski račun za električno energijo. Prav tako bodo prizadetim gospodinjstvom do konca leta zagotovili električno energijo za 0,1 centa na kilovatno uro oziroma en evro na megavatno uro.
Romana Lesjak predlaga delitev denarja glede na dejansko škodo
Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je ocenila, da bi bila bolj pravična delitev finančnih sredstev za odpravo posledic ujme glede na dejansko škodo, ki so jo utrpele občine. Medtem pa država zagovarja kriterij primerne porabe.
Lesjak je sicer izrazila veselje, da bo tehnična pisarna prav v njihovi občini, saj si zanjo prizadevajo vse od poplav. Tako bo namreč po njenih besedah stroka tista, ki bo odločala o tem, kakšna bo najboljša obnova ne le Občine Črna na Koroškem, pač pa vseh, ki so bile v ujmi najbolj prizadete.
“Črna je doživela katastrofalne poplave, a smo vseskozi bili v stiku z predsednikom vlade in ministri, obiskala nas je predsednica Evropske komisije, in vsi so nam zagotovili, da v tej krizi ne bomo sami. Z današnjim obiskom vlada to tudi potrjuje in verjamem, da bo držala obljubo o tem, da bomo dobili povrnjeno škodo. Tako pokrite stroške za intervencijsko posredovanje kot za obnovo, nenazadnje pa tudi za razvoj regije,” je dodala županja.
Župan Tasič je spomnil še na težave zaradi v ujmi uničenega vodovoda, zaradi katerega so v ujmi ostali brez pitne vode. Izrazil je upanje, da jim bo država povrnila intervencijske stroške, nastale pri sanaciji vodovoda. Prvotna ocena stroškov sanacije vodovoda znaša okoli sedem milijonov evrov, je dejal.
Prva seja vlade na poplavljenih območjih
Ob koncu obiska se je vlada v Slovenj Gradcu sestala še na seji, na kateri so se po besedah Šefica seznanili z informacijami o današnjem obisku ter se pogovorili o nekaterih operativnih zadevah, pomembnih za nadaljnje delo, sam pa je člane vlade seznanil z doslej opravljenim delom delovne in operativne skupine, ki jo vodi. Posebnih sklepov niso sprejemali, je dodal.
V zvezi z reševanjem problematike mulja je tudi Šefic dejal, da trenutno čakajo nove rezultate meritev, ki bodo pokazali, ali gre dejansko za nevaren mulj ali pa takšnega, ki bi ga lahko kako uporabili. Če bi se izkazalo, da je nevaren, bodo poskrbeli, da bo ustrezno skladiščen in uničen, sicer pa trenutno še nobena rešitev ni dokončna. Za zdaj preigravajo različne možnosti, preden bo sprejeta kakršnakoli odločitev, pa bodo o tem obveščeni tudi občani in vodstvo občine, kjer se bo to zgodilo, je zagotovil.
Vodja klicnega centra za obnovo po poplavah Andrej Šter je dodal, da je današnji obisk tudi za njegovo službo pomemben, ker so se lahko na kraju samem seznanili z realnimi razmerami v regiji, hkrati pa so lahko vzpostavili dodatno komunikacijo med resorji. “Govoril sem z nekaterimi župani, ki so imeli vprašanja v zvezi s tem in izmenjali smo si kontakte, zato verjamem, da bo obisk koristil in podobne bomo izpeljali tudi v drugih regijah,” je dodal.
Več dela na upravnih enotah
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sta se v okviru vladnega obiska Koroške sestala z načelnicami koroških upravnih enot. Načelnice upravnih enot Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne na Koroškem so na srečanju s Trbičem in Švarc Pipan pojasnile, da so upravne enote na področju postopkov glede gradbenih dovoljenj in tujcev, kot tudi osebnih dokumentov in osebnih listin, pripravljene na večji pripad zadev zaradi nedavnih ujm, vendar za zdaj povečanega števila vlog ne beležijo.
Spričo ukrepov in sanacije po poplavah in plazovih so načelnice še poudarile vlogo koordinacijskih sosvetov, v katerem se pod koordinacijo načelnika upravne enote povezujejo župani oziroma direktorji občinskih uprav znotraj posamezne upravne enote. Eden takšnih že deluje v Ravnah na Koroškem, v njem pa rešujejo vprašanja organizacije, učinkovitosti in kakovosti dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave, so na ministrstvu za javno upravo zapisali v sporočilu za javnost.
Trbič in Švarc Pipan sta poudarila pomen medresorskega sodelovanja pri sanaciji posledic poplav. Državni sekretar se je zavzel tudi za transparentno porabo sredstev, ki jih je vlada namenila koroški regiji za obnovo. “Posebej bomo pozorni, da bodo javni uslužbenci ustrezno usposobljeni in informirani glede določil interventnega zakona, zakona o obnovi in razvoju in drugih predpisov ter področja zaščite žvižgačev, s čimer bomo zagotovili transparentnost postopkov in porabe javnih sredstev,” je zagotovil. O načrtovanih usposabljanjih o zaščiti žvižgačev je na srečanju spregovorila tudi ministrica za pravosodje Švarc Pipan. Z državnim sekretarjem pa sta poudarila pomembnost sodelovanja upravnih enot in obeh resorjev pri digitalizaciji poslovanja.
V nadaljevanju obiska sta se srečala tudi s predstavniki stičišča nevladnih organizacij koroške regije KOROCIV in z njimi spregovorila o družbeni solidarnosti in vlogi prostovoljcev, ki so ob poplavah pomagali sokrajanom, so še sporočili z ministrstva za javno upravo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje