Premier Golob o superračunalniku: Drava bo ponovno poganjala razvoj Maribora

V Mariboru so danes položili temeljni kamen za postavitev podatkovnega centra Arnes Maribor, ki bo do konca julija 2026 zrasel ob poslovni zgradbi Dravskih elektrarn Maribor (DEM), v bližini hidroelektrarne Maribor. V podatkovnem centru bo v prihodnje vzpostavljena tovarna umetne inteligence, tam pa bo postavljen tudi novi superračunalnik.
Gre za ključni infrastrukturni projekt oziroma steber, ki ga je za sofinanciranje skupaj s tovarnami umetne inteligence iz 12 drugih držav članic EU izbralo Skupno podjetje za evropsko visoko zmogljivo računalništvo (EuroHPC). Strošek gradnje podatkovnega centra znaša 18,1 milijona evrov z davkom, Slovenija pa bo za celotni projekt v Mariboru, ki je ocenjen na 150 milijonov evrov, iz proračuna prejela 67,5 milijona evrov.

Golob o zbiranju podatkov, superračunalniški zmogljivosti in trajnostni komponenti

Premier Golob je dejal, da je imel, ko je lani jeseni v govoru na Generalni skupščini ZN napovedal, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost, v mislih prav ta projekt, ki "bistveno presega običajen računalniški projekt".
V njem bodo združeni trije elementi: zbiranje podatkov z različnih lokacij, superračunalniška zmogljivost in tovarna umetne inteligence ter trajnostna komponenta. "Združuje tudi napajanje s čisto energijo reke Drave in uporabo odvečne toplote za ogrevanje Maribora. To je trajnostna komponenta, ki bo v resnici celoten projekt tudi trajnostno napajala," je dejal.

Izpostavil je, da se je Maribor v preteklosti razvijal zaradi naravnih virov reke Drave, ki je poganjala razvoj mariborske industrije, in dodal: "Naj bo današnji dan začetek novega obdobja, ko bo reka Drava ponovno poganjala razvoj Maribora, tokrat ne v industriji, ampak v znanju, umetni inteligenci in boljši prihodnosti za vso državo."

Veselje ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo podatkovnega centra je izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič in projekt označil za pomembno infrastrukturno pridobitev pri končni vzpostavitvi koncepta odprte znanosti. Po njegovih besedah bo komplementarni del tega centra tudi v Ljubljani v prostorih Arnesa, kar bo tudi s stališča varnosti in zanesljivosti pomembno, da bosta centra geografsko ločena.

Superračunalnik bo povečal konkurenčnost slovenske znanosti

"Superračunalnik je pomembna infrastrukturna pridobitev za dvig konkurenčnosti slovenske znanosti. Že prvi takšen superračunalnik Vega je bistveno povečal interes slovenskih raziskovalcev v evropskih projektih, novi pa bo konkurenčnost še dvignil. Predstavljal bo pomembno komponento za gospodarstvo, predvsem za visokotehnološka podjetja," je dejal minister.
Pomembna bo tudi povezava med podatkovnim centrom in superračunalnikom pri energetski učinkovitosti, saj bo uporaba odvečne toplote, ki jo bo proizvajal ta center, predstavljala obnovljivi vir ogrevanja za Maribor. "Ne bom trdil, da bo elektrika prišla neposredno iz elektrarne Mariborski otok, gre pa za pomemben obnovljivi vir energije. Tudi ta umestitev je prispevala k izjemno visoki oceni projektne prijave za superračunalnik na evropski ravni, saj smo tako optimizirali celotno investicijo," je izpostavil Papič.

Poudaril je, da je vlada v tem mandatu podvojila vlaganja v znanost in inovacije, kar pomeni pomemben korak pri utrjevanju Slovenije kot družbe znanja.

Pridobitev za koncept odprte znanosti

Direktor Arnesa Marko Bonač je izpostavil tri glavne namene podatkovnega centra, in sicer da bo gostil superračunalnik, ki ga bo Slovenija dobila po uspešnem razpisu, v njem pa bo delovala tudi tovarna umetne inteligence. Drugi cilj podatkovnega centra je hramba raziskovalnih podatkov, ki jih zahteva koncept odprte znanosti, tretji cilj pa je, da bodo lahko tukaj raziskovalne institucije in univerze postavile in gostovale s svojo opremo.

Zahvalil se je ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Dravskim elektrarnam Maribor, ki so omogočile nakup zemljišča. To po njegovih besedah daje možnost priključitve neposredno na elektrarno Mariborski otok, s čimer bo podatkovni center pridobil zanesljiv in zeleni vir električne energije.

Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da ima Maribor močno univerzo in željo po razvoju in raziskavah, po njegovih besedah pa bo novi podatkovni center omogočil večjo povezanost med gospodarstvom in znanjem, na tak način pa bo tudi dal nov zagon regiji. "To, da bo superračunalnik v Mariboru, razumem kot podporo decentralizaciji in skladnejšemu regionalnemu razvoju. Verjamem, da bo regija to znala izkoristiti v svoj prid," je dodal.