Premier Golob: Ni še čas, da se Slovenija pridruži Trumpovemu Odboru za mir

Ameriški predsednik Donald Trump pri svojih težnjah po priključitvi Grenlandije k ZDA ne popušča. V svojem današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu je ameriški predsednik znova dejal, da lahko samo ZDA zaščitijo Grenlandijo pred morebitnim napadom Rusije in Kitajske.

Možnost prevzema Grenlandije z vojaško silo je Trump danes prvič izključil, a je ob tem pozval k začetku pogajanj za pridobitev tega danskega avtonomnega ozemlja. V odzivu na Trumpove težnje po prisvojitvi Grenlandije se je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, odločilo, da na Grenlandijo v okviru misije Arktična varnost pošlje svoje vojake.

Slovenska častnika na Grenlandijo odhajata ta konec tedna. Ameriški predsednik je sicer državam, ki bodo na Grenlandijo napotile svoje vojake, že zagrozil z dodatnimi carinami. Njegovo ravnanje je več evropskih voditeljev označilo za napako, odnosi med ZDA in Evropo pa so znova na kritični točki.

"Trumpovo vabilo v Odbor za mir nevarno posega na področje širše mednarodne ureditve"

Trump se je v začetku tedna na več svetovnih voditeljev obrnil tudi z vabilom za sodelovanje v Odboru za mir, ki ga bo po napovedih ustanovil v četrtek v Davosu. Vabilo za sodelovanje prejel tudi slovenski premier Robert Golob, ki pa je danes sporočil, da se Slovenija zaenkrat ne bo pridružila Odboru za mir.

"Čeprav se nam zdi vsaka pobuda, ki lahko umiri razmere na Bližnjem vzhodu, pohvale vredna, pa to povabilo nevarno posega na področje širše mednarodne ureditve in ne samo pomiritve v Gazi," je v izjavi za javnost dejal premier Golob.

Pri Trumpovem odboru je po njegovih besedah najbolj zaskrbljujoče tveganje za razgraditev sedanje mednarodne ureditve. "Glavni pomislek je, da je mandat tega odbora preširok in da lahko nevarno spodkopava mednarodno ureditev, ki temelji na ustanovni listini Združenih narodov," je poudaril premier Golob.

Je pa dodal, da je Slovenija pripravljena na sodelovanje v odboru znotraj ožjega mandata, ki bi urejal povojno obnovo Gaze in Zahodnega brega. Napovedal je tudi, da bo vlada februarja razpravljala o pridružitvi tožbi, ki jo je zaradi genocida nad Palestinci v Gazi proti Izraelu na Meddržavno sodišče v Haagu vložila Južna Afrika.

Golob: Slovenija Grenlandcem in Dancem stoji ob strani v obrambi njihove ozemeljske celovitosti

Slovenski premier jutri v Davosu torej ne bo prisostvoval podpisa ustanovne listine Odbora za mir, se bo pa v Bruslju udeležil zasedanja voditeljev Evropskega sveta. "Iskali bomo enotnost in odločnost vseh evropskih držav, da damo enovit in skupen odgovor, v katerem bo na prvem mestu pravica do ozemeljske celovitosti, suverenosti in nedotakljivosti meja," je napovedal Golob.

Po njegovih besedah pri tem ne gre samo za Grenlandijo, ampak za širše področje mednarodnih odnosov. "Če želimo, da bo mednarodna skupnost nekoč znova živela v globalnem miru, je to edina možna pot naprej," je dejal predsednik vlade in dodal, da se je slovenska politika pri tem vprašanju poenotila. O mednarodnih razmerah je premier danes govoril tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Golob je še zagotovil, da Slovenija Grenlandcem in Dancem stoji ob strani v obrambi njihove ozemeljske celovitosti. "Grenlandija pripada Grenlandcem. Samo oni so tisti, ki lahko odločajo o tem, in njihovo mnenje je zelo jasno. Naslednji na vrsti so Danci, ki imajo suverenost nad tem območjem, in mi bomo to tudi spoštovali," je navedel.

Ko gre za napotitev slovenskih častnikov na Grenlandijo, pa je poudaril, da je naša prisotnost na tem območju v političnem smislu zelo pomembna in da je to odločitev Slovenije pozdravila tudi danska premierka Mette Frederiksen. Ob tem je dodal, da je misija Arktična varnost opazovalne narave, v nadaljevanju pa pričakuje kar nekaj vojaških vaj na območju Grenlandije.