Menu Item
Slovenija je kot ena od vodilnih držav v prizadevanjih za zaščito morja in obal pripravljena na predsedovanje barcelonski konvenciji v obdobju 2024-2025, je na zasedanju pogodbenic poudaril premier Golob. Odločitev za omejitev izpustov žveplovih oksidov pa je označil za zgodovinsko.
Slovenija je kot ena od vodilnih držav v prizadevanjih za zaščito morja in obal pripravljena na predsedovanje barcelonski konvenciji v obdobju 2024-2025, je na uvodu v ministrsko zasedanje pogodbenic konvencije (COP 23) v Portorožu dejal premier Robert Golob.
Odločitev pogodbenic za omejitev izpustov žveplovih oksidov je označil za zgodovinsko.
Golob je poudaril, da se ne pogovarjajo o ukrepih za oddaljeno prihodnost, ampak so spričo vseprisotnosti podnebnih sprememb nujni takojšnji ukrepi. Regionalne rešitve, kot so tiste v okviru barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja, po njegovih besedah kažejo pot tudi za globalno podnebno konferenco COP28 v Dubaju.
Poleg tega si Slovenija kot ena od pionirjev na področju vodne diplomacije želi izkoristiti tudi svoj mandat nestalne članice varnostnega sveta ZN za to, da svetu predstavi svoje izkušnje in rešitve ter tako prispeva k sprejetju boljših odločitev za vse. Prizadevanja za zaščito Sredozemskega morja želi združiti tudi s sodelovanjem v podonavski makroregiji, je še povedal predsednik vlade.
Namestnica izvršne direktorice Programa ZN za okolje (Unep) Elizabeth Maruma Mrema je poudarila, da je barcelonska konvencija nastala veliko pred drugimi mednarodnimi organizacijami za boj proti podnebnim spremembam. Postavila jo je za vzor, na primer pri sprejemanju globalnega dogovora o omejitvi onesnaževanja s plastiko.
Med uspehi konvencije je izpostavila dogovor, na podlagi katerega je mednarodna pomorska organizacija IMO omejila izpuste žveplovega dioksida iz ladij v celotnem Sredozemlju. To odločitev je Golob označil za zgodovinsko.
Mrema je pozdravila tudi nedavno vzpostavitev novih zavarovanih morskih območij, predvsem v Alžiriji, Libiji in Albaniji. Pozvala je k uresničitvi cilja, da bi do leta 2030 zavarovali 30 odstotkov Sredozemskega morja.
Poročilo o stanju okolja v Sredozemlju, ki so ga predstavili v Portorožu, je svarilo državam, da morajo na področju varovanja okolja narediti več, meni Mrema. Države je pozvala, naj ustavijo dejavnosti, ki ogrožajo pestrost življenja v morju. Zavzela se je tudi za uresničitev mednarodnih dogovorov o kemikalijah in za konec subvencioniranja škodljivih industrijskih panog.
V okviru ministrskega zasedanja COP 23 bo popoldne predvidoma sprejeta tudi portoroška deklaracija, s katero se bodo države med drugim zavezale ukrepom za hitrejši trajnostni razvoj Sredozemlja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje