Premier Golob: Portorož bo za en dan postal središče Sredozemlja

Slovenija se pospešeno pripravlja na ponedeljkov vrh voditeljev neformalne skupine MED9, ki jo sestavlja devet podobno mislečih sredozemskih držav članic EU. Poleg Slovenije so članice MED9 še Portugalska, Španija, Francija, Italija, Grčija, Ciper, Malta in Hrvaška. Slovenija je v začetku letošnjega leta prvič prevzela predsedovanje tej neformalni skupini, vrhunec predsedovanja pa bo vsekakor ponedeljkovo srečanje voditeljev držav članic v Portorožu.

Gre za enega največjih zunanjepolitičnih dogodkov v naši državi v zadnjem desetletju, saj v Portorož prihajajo vsi voditelji omenjene deveterice držav, tam bo tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba pa se bo zasedanja udeležil še jordanski kralj Abdulah II.

Voditelji držav bodo tako razpravljali predvsem o aktualnih evropskih izzivih s poudarkom na področju Sredozemlja, vsekakor pa je mogoče pričakovati, da se bodo dotaknili tudi nekaterih drugih področij. Po besedah vladnih virov se bodo zasedanja MED9 udeležili prav vsi voditelji držav članic te skupine, zasedanje pa bo imelo še posebej veliko težo, saj bo potekalo le tri dni pred vrhom voditeljev držav članic EU v Bruslju.

"Sredozemlje je bilo včasih središče znanega sveta, v ponedeljek pa bo Portorož za en dan postal središče Sredozemlja," je na novinarski konferenci izpostavil premier Robert Golob.

O konkurenčnosti EU in stabilnosti Bližnjega vzhoda

Kot je dejal predsednik vlade, bodo voditelji držav MED9 pozornost na zasedanju posvetili predvsem dvema temama – konkurenčnosti EU ter miru in stabilnosti na sredozemskem območju s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Pri obravnavi področja konkurenčnosti EU bo sodelovala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, po Golobovih besedah pa bodo voditelji držav MED9 pripravili teze, s katerimi bodo na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta nastopili kot enoten blok s poenotenimi videnji o tem, na kakšen način naj EU izvaja ukrepe za krepitev svoje globalne konkurenčnosti.

"Teme, ki jih bomo obravnavali, so specifične za področje Sredozemlja in po njih se tudi razlikujemo od ostalih držav v EU. Naslovili bomo problem visokih cen energentov, ki so na tem področju veliko višje od ostalih, na drugi strani pa bomo razpravljali tudi o bitki za talente, torej na kakšen način privabiti kadre v Evropo. Beseda bo tekla tudi o oblikovanju evropskega proračuna za prihodnjo finančno perspektivo," je navedel slovenski premier.

Drugi del srečanja bo namenjen predvsem razpravi o stabilnosti Sredozemlja s poudarkom na Bližnjem vzhodu. Golob je ocenil, da bo imel tu še posebej veliko vlogo jordanski kralj Abdullah II., ki ima na področju Bližnjega vzhoda zelo pomembno vlogo.

"Glavni namen tega srečanja je iskanje konkretnih rešitev, kako uresničiti rešitev dveh držav. Kako zgraditi samostojno Palestino na eni strani in varen Izrael na drugi strani – vse to z namenom trajne stabilizacije in miru na tem področju. Vesel sem, da do tega srečanja prihaja ravno v tem trenutku, ko se kaže upanje, da se na eni strani ustavi genocid in da se iz tega genocida porodi novo upanje za samostojno in neodvisno Palestino, v kateri bodo ljudje lahko živeli svobodno, varno in bo tudi priznana v mednarodni skupnosti," je poudaril Golob.

Države MED9 imajo glede sankcij proti Izraelu različna stališča

Na vprašanje, ali pričakuje, da bi lahko voditelji držav MED9 dosegli tudi dogovor do uvedbe sankcij proti Izraelu, kar je septembra napovedala predsednica Komisije von der Leyen, je premier odgovoril, da ima vsaka od držav članic te skupine svoj pogled do uvedbe sankcij.

Po njegovih besedah ima Slovenija zelo jasen pogled do tega in je v skupini držav skupaj s Španijo, Irsko in Norveško, ki so v preteklosti že priznale Palestino in so že uvedle posamezne sankcije proti Izraelu.

"Prav zdaj pa obstaja trenutek, da lahko tudi z vsemi ostalimi državami, ki niso delile tega našega mnenja do sankcij, oblikujemo načrt za podporo dvema neodvisnima državama. Evropa je že danes največja financerka palestinske države in donatorka mednarodne pomoči za Gazo. Zdaj pa je čas, da iz politično pasivnega odnosa, kjer delujemo na humanitarnem področju, preidemo na aktivno politično udejstvovanje Evrope kot celote," je dejal predsednik vlade.

Ob tem je dodal, da če bo državam uspelo najti konsenz tudi glede tega na sredozemskem področju, verjame, da bodo s temi idejami uspešni tudi v Bruslju.