Menu Item
Po vrnitvi z delovnega obiska v New Yorku v okviru slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN in nagovora na splošni razpravi Generalne skupščine ZN je na poslanska vprašanja v državnem zboru odgovarjal premier Robert Golob. Med drugim je odgovarjal na vprašanja, povezana z romsko problematiko, težavami v zdravstvu, davčno reformo in prihodnosti TEŠ 6.
Z vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu se bo sklenila septembrska redna seja državnega zbora. Ministri in ministrice so skladno s prakso na poslanska vprašanja odgovarjali že na začetku plenarnega zasedanja, premier Golob pa se je takrat mudil na delovnem obisku v New Yorku v okviru slovenskega predsedovanja Varnostnemu svetu ZN.
Prvo poslansko vprašanje predsedniku vlade je zastavila poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič, nanašalo pa se je na porast kriminala v jugovzhodnem delu države v zadnjih mesecih. To naj bi bilo po njenem mnenju povezano predvsem z romsko skupnostjo. “Mediji poročajo o nasilju, krajah, zlorabah mladoletnih otrok za kazniva dejanja, prisilnih porokah in ustrahovanju večinskega prebivalstva,” je dejala Čadonič Špelič. Premierja je vprašala, kdaj in na kak način se bo vlada konkretno lotila reševanja romske problematike.
Premier Robert Golob ji je odgovoril, da se romska problematika v Sloveniji ni začela to poletje, prav tako se ni začela pred dvema ali pa štirimi leti, temveč se začela že v 14. stoletju, ko so se Romi naselili v naši državi. “Vse od takrat je njihova integracija predmet velikih polemik in tudi danes, namesto da bi se s tem ukvarjali na terenu, raje ustvarjamo politične polemike v državnem zboru,” je izpostavil Golob.
Po njegovem mnenju je najbolj konkreten problem pri tem vprašanju napačno ločevanje med varnostno problematiko in socialno integracijo romske skupnosti. Varnostna problematika je v določenih naseljih v zadnjem letu šla čez vse meje, zato je tam od julija bistveno povečana policijska prisotnost. Poudaril pa je, da niso vsa romska naselja v državi problematična. “Od 92 romskih naselij v državi je morda 10 takšnih, kjer je kriminal v zadnjem času dobesedno prevzel oblast nad njimi. Tam je treba izvajati drugačno politiko kot v ostalih,” je dejal premier Golob.
S tem namenom je bila 15. septembra ustanovljena tudi varnostna skupina, ki jo vodi nekdanji načelnik policije v Ribnici in Kočevju Peter Kotar. Naloga varnostne skupine bo določanje odziva policije na terenu, da se problematika v tem delu države tudi razreši. Statistika kaznivih dejanj sicer kaže, da niso vse občine jugovzhodne Slovenije enako obremenjene z romsko problematiko, v nekaterih občinah naj bi se stopnja kriminala celo zmanjševala.
Je pa Golob dejal tudi, da določeni politiki s svojimi izjavami spodbujajo sovraštvo nad Romi. “Pretreslo me je, da da starši, ne romski, ampak starši večinskega prebivalstva jemljejo pravico v svoje roke in napadajo romske otroke in to še celo napačne, samo zato, ker so spodbujani s sovraštvom, ki ga širijo tudi politiki,” je dejal predsednik vlade in dodal, da bi moral to biti zadnji opomin, da prenehamo širjenje sovraštva do Romov.
Vlada po njegovih besedah že pripravlja določene ukrepe, ki so povezani predvsem z integracijo romskih otrok v šolsko okolje. Tako imenovani romski pomočnik učencem pomaga pri integraciji v šole, njegovo delovanje pa bodo v področje še razširili tudi na področje socialnih transferjev. Kot je dejal premier Golob, bo po njegovem mnenju treba sprejeti tudi strožjo kazensko zakonodajo pri napadih na uradne osebe.
“Kaznovalna politika pri napadu na uradno osebo je premila in omogoča, da je lahko napadalec izpuščen iz pripora prehitro. Napad na uradno osebo mora biti kaznovan z najmanj dveletno zaporno kaznijo, da bo lahko uveden tudi obvezen pripor,” je poudaril.
Golob odločno vodji poslanske skupine SDS: Širite lažne novice
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je premierju postavila več aktualnih vprašanj, ki so se nanašala na njegove “zavajajoče izjave”, povezane z obljubami o poplavni obnovi Slovenije, zdravstveni reformi in dostopa do specialistične obravnave v 30 dneh.
Premier Golob ji je odgovoril, da lažne novice širijo predvsem v največji opozicijski stranki SDS, še posebej to, da za poplavljence po lanskih katastrofalnih poplavah ni bilo posrbljeno. Dejal je, da so poplavljencem ponudili gradnjo nadomestnih objektov, vendar se ljudje za to opcijo niso odločili, temveč so raje sprejeli odškodnino. “Ljudje so, ko smo jim dali priložnost, da izberejo sami, da jim država zgradi hišo, ali da sprejmejo odškodnino, raje sprejelo odškodnino. Od 200 primerov so se za gradnjo odločili trije. Zato se za gradnjo nadomestnih objektov nismo odločili sami,” je dejal predsednik vlade.
Glede objekta v Slovenj Gradcu, kjer je družini predal ključe objekta, ki je bilo zgrajeno preko zasebnega donatorstva, je Golob dejal, da se je družina raje kot za nadomestni objekt odločila za odškodnino, s katero bodo zdaj lahko postavili še dve hiši – v poplavljeni hiši so namreč živele tri generacije družine. Poudaril je tudi, da bodo višine odškodnin poplavljencem tudi kmalu javno objavljene in da bo tudi to dokaz, kako velikodušna je bila vlada.
Na navedbe Godec o praznih obljubah glede zdravstvene reforme pa je Golob odgovoril, da verjame, da opozicijo boli to, da je zdravstvena reforma v polnem teku in da se približuje čas, ko bodo morali poslanci v državnem zboru potrditi ločitev javnega in zasebnega zdravstva. “To je nekaj, čemur večina simpatizerjev opozicije izrazito nasprotuje. Mi bomo temu rekli dovolj,” je izpostavil.
Zavrnil je tudi njene navedbe, da je za nepopisno gnečo ljudi, ki so pred Zdravstvenim domom Slovenska Bistrica čakali na vpis pri novi družinski zdravnici, kriva vlada. “Za primarno zdravstvo je v celoti odgovorna lokalna skupnost, za kaos pa je odgovorno vodstvo zdravstvenega doma, ki ga imenuje občinski svet Slovenske Bistrice,” je dejal Golob in dodal, da je tamkajšnji župan vidni član opozicijske stranke.
Godec je premierju odgovorila, da ponovno laže, saj da župan omenjene občine ni član SDS, pozvala pa ga je, naj poda še pojasnila o tem, da je bil slovenski kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel odstopljen.
“Tako pismo je bilo poslano na marsikateri naslov, marsikateremu kandidatu za komisarja, ne samo slovenskemu. Nekateri so se umaknili sami, nekateri so bili zamenjani s strani njihovih vlad, v Sloveniji se je Tomaž Vesel odločil in odstopil sam in to je dejstvo,” je povzel Golob, kaj se je po pismu predsednice Evropske komisije dogajalo z Veselovo kandidaturo.
“Gospodarske rezultate imamo takšne, da nam jih zavidajo vsi v Evropi”
Poslanca NSi Jožefa Horvata so zanimala premierjeva pojasnila v zvezi z davčno reformo in domnevnem poslabšanju poslovnega okolja, predvsem za tako imenovane normirance. “Se vam zdi normalno, da se mora gospodarstvo v času vaše vlade vsako leto prilagajati novim davčnim zaostritvam?” je zanimalo Horvata.
Premier Golob mu je odgovoril, da ima Slovenija trenutno takšne gospodarske rezultate, da nam jih zavidajo vse države v Evropi, ob tem pa je dodal, da sam ne ve, od kod prihajajo informacije, da je vzdušje gospodarstva v državi slabo.
“V Sloveniji imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od Nemčije ali Avstrije, v Sloveniji imamo brezposelnost, ki je nižja od obeh omenjenih držav, v Sloveniji imamo inflacijo, ki je nižja od obeh omenjenih držav in realna rast plač v zadnjem letu je bila več kot štiriodstotna,” je dejal predsednik vlade.
Glede davčnih sprememb je Horvatu pojasnil, da niso nastale na dopisni seji vlade, temveč so po dogovoru z gospodarstveniki ustanovili posebno skupino za konkurenčnost, osnovali pa so tudi svet za davke. V obeh skupinah so predstavniki gospodarstva in tudi socialni partnerji. “Ker ESS takrat ni deloval, se je na svetu za davke oblikoval mini socialni dialog in tam so se dogovorili, da najprej sprejmejo ukrepe, ki bodo usmerjeni v povečevanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” je dejal Golob.
Kar pa se tiče normirancev, pa je predsednik vlade pojasnil, da se situacija zoper njih ne zaostruje, oziroma vsaj proti tistim ne, ki imajo do 60 tisoč evrov letnih prihodkov. “60 tisoč evrov na leto pomeni pet tisoč evrov na mesec. To niso navadni obrtniki, to niso navadni podjetniki, še najmanj mali podjetniki, ki bi se borili za preživetje. Tisti, katerim smo dali status normiranca, pomeni, da bodo morali svoje stroške dokazovati, davkov pa jim nismo povečali, samo odvzeli smo jim možnost, da jim stroškov ni treba prikazovati,” je odgovoril Golob. Dejal je, da bodo morali tako kot ostali podjetniki prikazovati stroške.
Tudi pri popoldanskih normirancih po Golobovem mnenju ne gre za obrtnike in podjetnike, temveč večinoma za ljudi, ki so v službi, največkrat v javnem sektorju, in ki bodo nad novo postavljeno mejo morali dokazovati stroške. Med njimi je Golob naštel zdravnike, odvetnike in visokošolske učitelje. “To niso podjetniki, še posebej ne tisti, ki bi skrbeli za gospodarski razvoj,” je dodal in med dobrimi rezultati Slovenije naštel podatke za gospodarsko rast, brezposelnost, inflacijo in realno rast plač, ob tem pa spomnil na rekordne dobičke družb.
Golob: Prihranek ob intervenciji v Tešu namenjen prestrukturiranju
Nataša Bogovič Avšič iz Svobode je premierja opozorila glede napak in na korupcijske škandale pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Potem ko je vlada napovedala reševanje Premogovnika Velenje in Teša, ki mu sicer grozi stečaj, z interventnim zakonom za zagotavljanje javne službe za oskrbo s toploto v Šaleški dolini, je premirja povprašala o njegovem stališču do te zgodbe.
“Šesti blok Teša je nastal kot projekt lokalne ekipe, ki ji je uspela ugrabiti celotno državno politiko in stroko v letih od 2004 do 2012 z redkimi izjemami. Od leta 2008 smo govorili, da so podatki o premogu zlagani, da ga ni niti dovolj niti po takrat navedeni ceni, kar se je za resnično pokazalo ob energetski krizi,” je povzel Golob in dodal, da je ob tej krizi obiskal jamo in se lahko prepričal, da “ni ne premoga, ne rudarjev in ne električne energije”.
Sedaj smo po njegovih besedah soočeni s tem, da zaradi zaostrenih razmer na trgu – predvsem na trgu emisijskih kuponov in kar se tiče državnih pomoči – Teš na isti način ne more več obratovati, saj bi letno ustvarjal več kot 250 milijonov evrov tekoče izgube. Holding Slovenske elektrarne (HSE), v katerega sodita Teš in Premogovnik Velenje, Evropska komisija in gospodarsko ministrstvo zato snujejo rešitve za družbi, ki naj bi ju zaprli v letu 2033.
“To obdobje se bo izkoristilo za to, da se poskrbi za toplotno oskrbo celotne regije, da se prilagodi obratovanje Premogovnika Velenje in Teša potrebam po toploti, zalogam premoga in delovne sile ter da se začnejo izvajati določena zapiralna dela in da se izrazito zmanjša strošek zapiranja v primerjavi s tistim, če bi nanj čakali do leta 2033. V tem obdobju se predvideva prihranek za državo v višini več kot milijarde evrov,” je povedal.
S takšnim programom prestrukturiranja se po njegovem odpravlja glavno napako iz preteklosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje