"Pričakujem, da bodo revizijska poročila (o nakupu stavbe na Litijski; op. a.) naprej zaključena skladno z zakoni in standardi, nato pa jih bom komentiral tudi sam," je ob robu koalicijskega srečanja dejal predsednik vlade Robert Golob. V javnosti so namreč zdaj zaokrožili tudi deli predloga revizijskega poročila, ki ga pripravlja računsko sodišče.
Ne poročilo notranje revizije o 7,7-milijonskem nakupu sodne stavbe za Litijski, ki ga je pripravila revizorka pravosodnega ministrstva, ne predlog revizijskega poročila računskega sodišča še nista dokončni, je danes pred srečanjem koalicije povedal predsednik vlade Robert Golob.
Kot je dejal premier, pričakuje, da bodo poročila najprej zaključena skladno z zakoni in standardi, nato jih bo komentiral tudi sam. “Pred tem je kakršnokoli komentiranje nesmiselno. Predvsem pa pričakujem, da bodo vsi, ki so v teh poročilih omenjeni, poklicani na odziv,” je še dejal predsednik vlade.
Medtem med računskim sodiščem in revidiranci v primeru nakupa Litijske že nekaj časa potekajo tako imenovani razčiščevalni sestanki, ki so običajen del postopka priprave končnega revizijskega poročila. Deli predloga revizijskega poročila, ki še ni dokončno, so medtem že zaokrožili v javnosti.
Iz njih je mogoče razbrati, da je tudi računsko sodišče ugotovilo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve konec lanskega decembra za nakup stavbe na Litijski ni bilo podlage, saj v tem primeru ni šlo za nekaj, česar ne bi bilo mogoče načrtovati vnaprej. Prerazporeditev 6,5 milijona evrov se je namreč zgodila na hitro, minister za finance jo je odobril 22. decembra 2023.
Po dosedanjih ugotovitvah računskega sodišča je pravosodno ministrstvo pod vodstvom Dominike Švarc Pipan k projektu Litijska pristopilo “brez zagotovljenih finančnih sredstev, brez celovitega ogleda prostorov iz ponudb, brez upoštevanja nujno potrebne prenove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov”.
“V nasprotju z določili zakona o javnih financah”
Ravnanje ministrstva za pravosodje v primeru Litijska je sodeč po predlogu revizijskega poročila zato v nasprotju z določili zakona o javnih financah, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
Na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom Andreje Katič so pojasnili, da so računskemu sodišču po prejemu osnutka revizijskega poročila poslali pisno pojasnilo glede revizijskih razkritij. Ob tem so dodali, da v svojem pojasnilu niso nasprotovali revizijskim razkritjem glede postopkov, ki jih je ministrstvo glede nakupa stavbe na Litijski 51 v Ljubljani vodilo v času mandata Dominike Švarc Pipan.
Primopredaja poslov med Andrejo Katič in Dominiko Švarc Pipan (Foto: Borut Živulovič/BOBO)
“Ker je s potekom izvedbe pravnega posla – od načrtovanja do realizacije – trenutno vodstvo ministrstva za pravosodje seznanjeno le na podlagi razpoložljive dokumentacije, morebitnih razlogov za izpodbijanje niti ne more podati,” so poudarili na ministrstvu in dodali, da so v pojasnilu na revizijska razkritja računskega sodišča možnost za odziv dali tudi zaposlenim na ministrstvu, ki so sodelovali pri projektu nakupa stavbe na Litijski. Njihova pojasnila računskemu sodišču niso bila poslana kot stališča ministrstva, so še poudarili na pravosodnem resorju.
Matjaž Han: Ne bom politični arbiter
Predsednik SD Matjaž Han je pred koalicijskim sestankom dejal, da ne bo “politični arbiter”. Zatrdil je, da se zaveda, da nekateri od SD, v kvoti katere je pravosodno ministrstvo, pričakujejo, da bi se “postavili in bili zelo korajžni”, a po njegovih besedah morajo svoje opraviti pristojni organi, ki lahko tudi najdejo “ljudi z imenom in priimkom”, ki so v postopku nakupa storili morebitne napake. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je dejal, da se je zgodba odvila z odstopom nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, zdaj pa je predvsem na pristojnih organih, ki lahko “stvar dokončno razrešijo”.
Matjaž Han (Foto: BOBO)
Kako odgovarja ministrstvo za finance?
Računsko sodišče je v predlogu revizijskega poročila o Litijski opozorilo tudi na domnevna odstopanja, do katerih je prišlo na finančnem ministrstvu pod vodstvom Klemna Boštjančiča.
Po sedanjih ugotovitvah računskega sodišča je namreč finančno ministrstvo 22. decembra 2023 odobrilo prerazporeditev kljub temu, da so spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 27. oktobra v tekočem letu. S tem je finančno ministrstvo, ugotavljajo revizorji, kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna.
Klemen Boštjančič. (Foto: Borut Živulović/BOBO)
Na finančnem ministrstvu pravijo, da omenjeni dokument še ni končno revizijsko poročilo računskega sodišča in da se lahko še spremeni. Kot so poudarili, je dokument v tej fazi označen s stopnjo zaupno ravno zato, ker se revidiranci na ugotovitve še niso dokončno odzvali in pojasnili morebitnih očitkov.
Splošna proračunska rezervacija po njihovih pojasnilih služi ravno situacijam nepredvidenega namena, saj ministrstva v svojih proračunih pogosto oziroma v večini primerov nimajo dovolj sredstev za vse nepredvidene namene.
Ob tem so dodali, da projekti brez zaprte finančne konstrukcije ne morejo biti uvrščeni v proračun, saj morajo biti najprej razporejene pravice porabe na ustrezno postavko, preden je projekt lahko uvrščen v načrt razvojnih programov.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje