Menu Item
Prispevek Slovenije za podporo Ukrajini, o kateri so se v sredo na vrhu Nata v ZDA dogovorili voditelji članic zavezništva, se po besedah premierja Roberta Goloba ne bo povečeval.
“Slovenija je bila med prvimi, ki je Ukrajini priskočila na pomoč, s finančno pomočjo bomo nadaljevali. Večina nepovratnih sredstev bo šla za humanitarne namene, naš prispevek se ne bo povečeval. A nekatere druge članice zavezništva bodo morale v prihodnje prispevati bistveno več, kot so doslej,” je danes v Washingtonu dejal Robert Golob.
Voditelji držav članic Nata so se v sredo v skupni izjavi zavezali k dolgoročni pomoči Ukrajini, usklajevanje katere prevzema zavezništvo. V prihodnjem letu nameravajo članice za vojaško pomoč Ukrajini nameniti najmanj 40 milijard evrov. Toliko sicer na letni ravni namenjajo že od začetka ruske agresije pred nekaj več kot dvema letoma.
Premier je poudaril, da bo vojna v Ukrajini najverjetneje dolgotrajna, na kar se je treba ustrezno pripraviti. “V vseh dolgotrajnih konfliktih pa ne smemo prezreti vidika, ki je bil morda doslej premalo izpostavljen. To je politično oziroma diplomatsko delovanje,” je povedal.
“Verjamem, da bomo morali na tem področju narediti več, če bomo želeli mirno rešitev tega konflikta. Zato je treba zagotoviti dialog z globalnim jugom in ostalimi svetovnimi državami, predvsem glede usklajevanja stališč,” je dejal.
Po besedah Goloba težava, ker Zahod nima jasnega stališča do konflikta v Gazi
Kot je še povedal predsednik vlade, jim pri reševanju konflikta v Ukrajini ne gre ne roko dejstvo, da Zahod nima povsem izdelanih stališč do konflikta na Bližnjem vzhodu.
“Tam se dogaja humanitarna katastrofa, ki ni nič manjša od tiste v Ukrajini. Verjamem, da dvojni standardi, ki nam jih očitajo druge, predvsem arabske države, ne gredo v korist iskanja rešitve za Ukrajino,” je poudaril.
Voditelji članic Nata so se v sredo posvetili predvsem nadaljnji pomoči Kijevu pri njenem soočanju z rusko agresijo, o čemer bodo danes v okviru Sveta Nato–Ukrajina razpravljali še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Ruska agresija pa je tudi ena osrednjih tem razprave s predstavniki EU in partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije – Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje.
Zelenski pozval k odpravi omejitev pri uporabi zahodnega orožja
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na vrhu zveze Nato zahodne države pozval k odpravi vseh omejitev glede uporabe orožja, ki so jim ga dobavile. Da ima Ukrajina v okviru samoobrambe pravico do napadov na rusko ozemlje, meni tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je v Washingtonu sestal z Zelenskim.
“Če želimo zmagati, če želimo prevladati, če želimo obvarovati in braniti našo državo, je treba odpraviti vse omejitve,” je Zelenski odgovoril na vprašanje, v kolikšni meri so zahodne države odpravile omejitve pri uporabi dobavljenega orožja za izvajanje napadov ukrajinske vojske na rusko ozemlje.
Poudaril je, da vedo, iz katerih vojaških oporišč Rusija izvaja napade na Ukrajino. Zahodne države bi jim tako morale dovoliti, da z njihovim orožjem napadajo oporišča, od koder ruska vojska izvaja napade, kakršen je bil nedavni na pediatrično bolnišnico v Kijevu.
O tem je ob robu vrha Nata govoril z novim britanskim premierjem Keirom Starmerjem, od katerega je prejel “zelo dobra sporočila”, pa tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom. To vprašanje pa namerava odpreti tudi na zasedanju Sveta Nato–Ukrajina, v okviru katerega se sestaja z voditelji članic zavezništva. “Potrebujemo zelo konkretne in hitre korake,” je povedal ukrajinski predsednik.
ZDA naznanile dodatno vojaško pomoč Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden se je danes na vrhu zveze Nato v Washingtonu na dvostranskem srečanju sestal z ukrajinskim kolegom Zelenskim, ZDA pa so ob tem naznanile dodatni sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 225 milijonov dolarjev. State Department je sporočil, da pomoč med drugim zajema protiraketni sistem patriot, protizračne rakete, rakete stinger in rakete za mobilne sisteme himars, granate za topništvo, protitankovske rakete in drugo opremo.
Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva gre za osmi tovrstni sveženj pomoči, odkar je kongres letos odobril 60 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje