Menu Item
V Azerbajdžanu se prihodnji teden začenja letošnja podnebna konferenca, katere ključna tema bodo podnebne finance. Minila bo brez slovenske udeležbe na najvišji ravni, saj si je premier Robert Golob po prvotni napovedi, da bo Slovenijo zastopal on, premislil.
Prihodnji teden se v prestolnici Azerbajdžana Bakuju začenja podnebna konferenca (COP29), katere ključna tema bodo podnebne finance. Letošnji COP bo minil brez slovenske udeležbe na najvišji ravni, saj si je premier Robert Golob po prvotni napovedi, da bo Slovenijo zastopal on, premislil.
COP bo potekal med 11. in 22. novembrom, prvi dnevi konference pa so tradicionalno namenjeni zasedanju na visoki ravni. Tega dela se udeležijo predsedniki vlad ali držav, ki podajo vsak svojo nacionalno izjavo, v kateri napovejo državne prioritete na področju podnebja. Tako dajo voditelji ob začetku podnebne konference tej potreben zagon in politično podporo. Predsedniki vlad in držav pa čas pogosto izkoristijo tudi za bilateralna srečanja.
“Predsednik vlade se srečanja zaradi drugih rednih obveznosti ne bo udeležil,” so na naše vprašanje skopo odgovorili v kabinetu premierja Goloba. Kot so pojasnili, se konference ne bo udeležil zaradi rednih obveznosti doma, in ne zaradi morebitne druge poti v tujino. Prvotno so sicer načrtovali, da bo Slovenijo v Bakuju zastopal Golob – o tem sta se konec lanskega leta uskladila njegov kabinet in urad predsednice države Nataše Pirc Musar, ki je Slovenijo zastopala na lanski konferenci v Dubaju.
Slovenijo bo v Bakuju zastopala 15-članska delegacija. Predvidoma se bo konference za en dan udeležil minister za finance Klemen Boštjančič, v pogajanjih na ministrski ravni pa bo Slovenijo zastopal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki bo tudi vodja delegacije
Kdo pride v Baku in koga ne bo?
Podnebna konferenca je največji letni mednarodni dogodek v okviru Združenih narodov. Več kot sto vodij držav (skupaj je sodelujočih držav 198) je potrdilo udeležbo. Končnega seznama predsednikov, ki bodo na konferenco prišli, še ni. Da je ne bo, je sporočila Ursula von der Leyen, saj da ima preveč dela s sestavljanjem Evropske komisije. Prav tako ne bo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in odhajajočega predsednika ZDA Joeja Bidna.
Okoljske organizacije in predstavniki evropskih zelenih strank so kritični, da von der Leyen in drugih pomembnih voditeljev ne bo v Baku. Prepričani so, da z neudeležbo oder prepuščajo avtokratom in tvegajo, da se bo konferenca spremenila v spektakel zelenega zavajanja, namesto da bi se osredotočili v resnično nujno podnebno ukrepanje.
COP bo (znova) potekal v z nafto in plinom bogati avtokratski državi, kjer je svoboda medijev omejena, človekove pravice pogosto kršene, kredibilnost volitev pa vprašljiva. Predsednik Ilham Alijev je na položaju od leta 2003, ko je nasledil svojega očeta, ki je Azerbajdžanu vladal desetletje pred tem.
V tem tednu so v Parizu in glavnem mestu Armenije Erevanu potekali protesti proti azerbajdžanskemu gostiteljstvu podnebne konference. Armenski aktivisti so zahtevali izpustitev več deset vojnih ujetnikov, zaprtih v Azerbajdžanu, in pozivali mednarodno skupnost, naj poveča pritisk na Baku. Po večletnih spopadih so pred letom dni so Gorski Karabah ob vojaški operaciji azerbajdžanskih sil zapustili skoraj vsi armenski prebivalci, več kot 100.000 ljudi.
Na vprašanje, ali se bo konference udeležil zaveznik Alijeva ruski predsednik Vladimir Putin, so v Kremlju konec oktobra odgovorili, da to še ni jasno. Za Putina je Azerbajdžan “varna država” v smislu, da se mu tam ni treba bati aretacije, ki mu drugod grozi zaradi naloga Mednarodnega kazenskega sodišča. Lani je Putin v času COP prišel v Združene arabske emirate (ZAE) in se srečal z njihovim vodstvom, ni pa se udeležil konference.
Je pa iz Rusije na dan ameriških volitev prišlo zanimivo vabilo za dvostransko srečanje v Bakuju. “Rusija je pripravljena razpravljati o podnebni agendi z Donaldom Trumpom, če prevzame mesto predsednika ZDA in še pred inavguracijo pride na COP29 v Bakuju,” je dejal Putinov pomočnik in njegov posebni predstavnik za podnebna vprašanja Ruslan Edelgeriev. “Imamo se o čem pogovarjati, na primer, ali želi odstopiti od Pariškega sporazuma, kot je to storil leta 2017,” je dejal Edelgeriev.
Trumpova izvolitev bo zagotovo vplivala na vzdušje med podnebnimi pogajalci, ne glede na to, ali bo bodoči predsednik ZDA tja prišel ali ne. Trump je v kampanji napovedoval, da bo prvi dan po inavguraciji prenehal z “grozodejstvi” zelene politike, napovedal je ustavitev morskih vetrnih elektrarn in “agresivne” politike za povečanje energetske samozadostnosti ZDA z dodatnim črpanjem nafte in plina, tudi na zavarovanih arktičnih območjih Aljaske. Nekateri ekonomisti sicer dvomijo o uresničitvi njegovih napovedi, saj bi prevelika proizvodnja znižala cene črnega zlata.
ZDA so že zdaj največja proizvajalka tako nafte kot zemeljskega plina na svetu, pred Rusijo in Savdsko Arabijo. Črpalni rekord so ZDA sicer dosegle lani, ko je bil na oblasti demokratski predsednik Biden.
Kaj bodo ključne teme?
V ospredju COP29 bo področje podnebnih financ. Osrednji cilj azerbajdžanskega predsedstva je doseči dogovor o tem, da bi bogate oziroma razvite države namenile več denarja najrevnejšim in podnebno najranljivejšim državam. Trenutna zaveza, ki jo želijo zvišati, je 100 milijard ameriških dolarjev letno. Ob tem bodo potekale tudi burne debate o tem, kaj se lahko šteje v to podnebno pomoč.
“Pričakovanja do tega COP so velika, tako kot bodo pričakovanja velika do vsake podnebne konference, dokler ne bomo zmanjšali emisij toliko, kolikor je potrebno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma,” je povedal državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl, namestnik vodja slovenske delegacije v Bakuju. “Ključno bo vprašanje širitve baze donatoric,” je poudaril. Trenutno namreč še vedno velja sistem razvrstitve med razvite države in države v razvoju iz leta 1992, ko je potekala prva podnebna konferenca. Delegati bodo skušali države, ki so od takrat dosegle veliko rast (in z njo veliko povečanje emisij), med njimi Kitajsko, ZAE in Savdsko Arabijo, prepričati, da postanejo donatorice.
“Glede dogovora o novem finančnem cilju imajo države, ki najbolj trpijo zaradi posledic podnebnih sprememb, velika pričakovanja,” je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. Poudarila je, da vsi znanstveniki in institucije, ki se ukvarjajo s preračunavanjem emisij, opozarjajo, da se okno mogoče uresničitve cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija naglo zapira. Vse pogostejše in vse hujše naravne katastrofe nas opominjajo, da nismo na pravi poti.
“Če bi vse države izpolnile cilje o zniževanju emisij, ki so si jih zadale, bi se do leta 2100 ozračje segrelo za 2,6 stopinje Celzije, kar je absolutno preveč. Slovenija se segreva še enkrat hitreje od svetovnega povprečja. Ukrepati moramo hitreje,” je opozorila dolgoletna slovenska pogajalka, ki pravi, da ob izkupičkih podnebnih konferenc ne obupuje, ostaja pa realistična. Trdna zaveza Slovenije in EU ostaja znižanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, je dodala. Doslej je EU dosegla 37-odstotno znižanje.
Slovenske emisije toplogrednih plinov so se od leta 2005 do leta 2023 znižale za 28 odstotkov, med letoma 2022 in 2023 pa za 6 odstotkov. Globalne emisije so lani dosegle nov rekord, od predlani so se zvišale še za dober odstotek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje