
Ob opozorilih o grozeči svetovni energetski krizi je Svet za nacionalno varnost razpravljal o tem, kako naj se odzove Slovenija. Kaj so sklenili?
Na Svetu za nacionalno varnost (SNAV) so danes razpravljali o vprašanjih energetske varnosti. Medtem ko smo se v Sloveniji soočili s pomanjkanjem goriv na bencinskih črpalkah, iz Evrope in sveta namreč prihajajo opozorila o grozeči energetski krizi.
Premier Robert Golob je na seji SNAV opozoril, da bi lahko zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu imelo še večje posledice, kot jih je Slovenija občutila ob začetku vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah se država sooča z nevarnostjo prepleta energetske, gospodarske in prehranske krize, kar zahteva pravočasno, usklajeno in odločno ukrepanje.
Krizna skupina bo spremljala razvoj dogodkov
Svet za nacionalno varnost se je seznanil s poročiloma ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana o aktualnem stanju na področju energetike v Sloveniji in širšem mednarodnem okolju.
"Obravnavali so vprašanja energetske varnosti, zanesljivosti oskrbe ter vplivov na gospodarstvo," so sporočili z vladnega urada za komuniciranje in dodali, da so člani sveta pregledali tudi poročilo tržne inšpekcije, ki je v zadnjih dneh izvajala nadzor pri naftnih trgovcih.
SNAV je zato vladi priporočil, naj krizna skupina za spremljanje razmer na energetskih trgih, ki deluje v okviru ministrstva za okolje, podnebje in energijo, še naprej podrobno spremlja razvoj dogodkov doma in v tujini. Ob tem naj pripravi različne scenarije za zagotavljanje zanesljive in nemotene oskrbe prebivalstva in gospodarstva z energenti ter sproti analizira vplive morebitnega zaostrovanja razmer.

Premier opozoril tudi na prehransko krizo
Zviševanje cene zemeljskega plina povzroča zviševanje cen gnojil, to pa dražjo hrano. Več o posledicah preberite v članku Cene gnojil še višje. Kako to vpliva na pridelek in cene hrane pri nas?
"Posebno pozornost naj pristojni namenijo vplivom na ključne družbene in gospodarske sektorje, predvsem logistiko, kmetijstvo in gospodarstvo," so sklenili.
Svet je poudaril tudi pomen pravočasnega opozarjanja na tveganja, ki bi lahko ogrozila stabilnost oskrbe in delovanje države. Izvajanje teh nalog bo spremljal Sekretariat SNAV, ki bo skrbel za usklajenost ukrepov in redno obveščanje o razvoju razmer.
Kakšne ukrepe lahko pričakujemo?
Zakon določa, da lahko vlada v primeru pomanjkanja naftnih derivatov določi prednostne uporabnike, med njimi so civilna zaščita, policija in druge nujne službe ter elektrarne, ki potrebujejo gorivo za delovanje naprav.
Zakonodaja predvideva tudi več ukrepov za varčevanje z gorivi, od priporočil za delo od doma in uporabo javnega prevoza, do hujših omejitev, kot je omejitev vožnje po sistemu sode in lihe številke na registrski tablici. Več o tem preberite v članku Koliko zalog nafte ima Slovenija in kako bi se nafta delila, če pride do krize.
Han: Sodelovati bomo morali vsi
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je po seji SNAV povedal, da pričakuje, da "politika pozabi na 22. marec" in da se zave, da "prihajamo v resne situacije, krizo, vojne se nadaljujejo".
"Treba bo hitro ukrepati. Res je, da lahko ukrepa obstoječa vlada, vendar bomo morali sodelovati vsi, da pridemo do rešitev, ki bodo pomagale državljanom in gospodarstvu," je poudaril Han.
Novih ukrepov sicer trenutno ni v načrtu. Njegovo izjavo si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Kako se vojna že pozna pri nas?
Za zdaj se vojna na Bližnjem vzhodu pozna predvsem v cenah goriv in izzivih, ki jih zmanjšanje dobav nafte iz regije predstavlja za oskrbo z nafto in naftnimi derivati. Zalog naftnih derivatov naj bi bilo v državi dovolj, je pa v zadnjih dneh zaradi velikega povpraševanja, tudi iz tujine, prihajalo do težav pri oskrbovanju bencinskih servisov, poroča STA.
Šok na plinskem trgu je za zdaj medtem kljub rasti borznih cen za okoli 50 odstotkov še vedno bistveno manjši kot po ruskem napadu na Ukrajino. Tudi na trgu elektrike, katere ceno še vedno v zelo pomembnem delu določa prav cena plina, hujših pretresov za zdaj ni.
Tretji teden zapored je sicer zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih energetskih trgih na podlagi vladnih sklepov razglašena nižja stopnja tveganja pri oskrbi z energijo.
To pomeni zgodnjo fazo priprav na morebitne motnje v oskrbi z energijo. Energetska podjetja in odjemalci so v tej fazi pozvani, naj se začnejo pripravljati na morebitno zaostrovanje razmer ter izvajajo preventivne ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe. Neposredne motnje v oskrbi Slovenije medtem trenutno niso verjetne.

Logar: Politika naj bo usklajena
Da je pred slovensko politiko tudi v času sestavljanja nove vlade zahtevno obdobje, je po seji sveta novinarjem povedal predsednik stranke Demokrati Anže Logar. Treba je namreč zbrati nabor možnih ukrepov za spopad z izzivi, ki bodo posledica npr. pomanjkanja goriv in nekaterih surovin za proizvodnjo gnojil ter o tem redno komunicirati z javnostjo.
Politika mora biti pri tem početju po Logarjevem prepričanju popolnoma usklajena, zato da ne bo prišlo do demagoških političnih iger, katerih rezultat bi bili slabši sprejeti ukrepi in nižja pripravljenost države na prihodnji razvoj dogodkov.
Na seji SNAV so spregovorili tudi o sumu tujega vmešavanja v nedavne slovenske volitve. Več o tem preberite v članku Sova zaradi vmešavanja v volitve naznanila sume kaznivih dejanj. Janša: Gre za zlorabo institucije, ki jo bomo razčiščevali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje