Menu ItemVrh parlamentarnih strank o spremembah volilne zakonodaje pričakovano ni prinesel političnega poenotenja o načinu uvedbe preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob še vedno verjame, da je pri tem vprašanju v parlamentu mogoče doseči potrebno dvotretjinsko večino, vendar pa koalicija pri tem potrebuje tudi glasove opozicije. Po današnjem sestanku na vladi je jasno, da na SDS nikakor ne morejo računati, NSi, ki je v preteklosti že podprla uvedbo preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, pa je predstavila svoj predlog, po katerem bi se poleg volilnih enot povečalo tudi število poslancev.
Premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je popoldne gostil vrh parlamentarnih strank, ki je bil namenjen iskanju političnega soglasja za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor. Na posvetovalnem referendumu v začetku junija je takšen predlog podprlo več kot 70 odstotkov volilcev, a slovenska politika glede sprememb volilne zakonodaje še naprej ostaja neenotna in razdeljena.
Na današnjem sestanku je bil na mizi predlog o uvedbi relativnega preferenčnega glasu in ukinitvi volilnih okrajev. Slednjemu najbolj ostro nasprotujejo v največji opozicijski stranki SDS pod vodstvom Janeza Janše. “To je izguba časa,” je že ob prihodu na današnji sestanek dejal Janša, ki je pri spremembah volilne zakonodaje naklonjen uvedbi večinskega volilnega sistema.
“Ta država ima toliko problemov, mi pa se spet ukvarjamo s spremembo volilnega sistema, in to na slabše. Po današnjem sestanku lahko rečemo, da skoraj zagotovo iz tega ne bo nič. Bolje bi bilo, da bi se vladna koalicija lotila reševanja perečih problemov. Ukinitev volilnih okrajev v državi, katere eden od glavnih problemov je pretirana centralizacija, je močan korak v napačno smer,” je bil po srečanju kritičen Janša.
NSi predstavila svoj predlog, povečali bi število volilnih enot in poslancev
Spremembe volilne zakonodaje z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu so bile na mizah poslancev tudi v prejšnjem sklicu državnega zbora, vendar pa niso dobile zadostne podpore. Čeprav so jih takrat podprli tudi v NSi, pa je vodja poslancev manjše opozicijske stranke Janez Cigler Kralj pred začetkom današnjega sestanka pomenljivo izjavil, da je treba pri odločanju na volitvah okrepiti glas podeželja.
Premier Golob je po sestanku poudaril, da je bila volja volilcev na referendumu jasno izražena: “Mi se bomo tega držali. V koaliciji smo glede tega enotni,” je napovedal Golob. A ker je za spremembe volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina, koalicija potrebuje tudi glasove opozicije. Jeziček na tehtnici bo NSi, ki pa po besedah Ciglerja Kralja predloga sprememb volilne zakonodaje, ki je bil priložen k vabilu na današnji sestanek, ne podpira.
“Ukinitve volilnih okrajev in ohranitev obstoječega števila volilnih enot ne podpiramo, ker bi to prineslo centralizacijo in nikakor ne bi omogočilo odločilnega vpliva volivca na sestavo parlamenta,” je poudaril Cigler Kralj. V NSi so na sestanku predstavili svoj predlog, po katerem bi volilne okraje ukinili ob povečanju števila volilnih enot.
Po besedah Ciglerja Kralja bi namesto sedanjih osmih imeli 18 volilnih enot, iz vsake od njih pa bi izvolili po pet poslancev. S tem bi se število poslancev povečalo za dva, torej s sedanjih 90 na 92, vendar pa bi to zahtevalo tudi spremembo ustave.
“To se nam zdi zelo majhna cena oziroma pogoj, da vsi skupaj dosežemo skupen cilj. Večji ali odločilen vpliv volilk in volilcev pa bi seveda zagotovili z absolutnim prednostnim glasom,” je poudaril Cigler Kralj. Na vprašanje, ali lahko njihov predlog razumemo kot ultimat, vodja poslancev manjše opozicijske stranke ni neposredno odgovoril, dejal je le, da gre za predlog NSi, o katerem se je večina strank pripravljena pogovarjati.
Premier Golob: Mislim, da je mogoče doseči ustavno večino
Premier Golob je kljub nasprotovanju opozicije prepričan, da je pri spremembah volilne zakonodaje še vedno mogoče doseči ustavno večino. “Če bo stranka NSi dejansko šla po poti predloga, ki ga je dala, mislim, da je stvar uresničljiva. V koaliciji smo se zavezali, da bomo pri presoji predlogov, ki jih je dala NSi, konstruktivni, in če ne bo prišlo do dodatnih zahtev, je to nekaj, kar lahko sprejmemo,” je poudaril Golob.
Na vladni strani je bilo v povezavi s predlogom NSi mogoče zaslediti tudi nekaj nezadovoljstva, češ da se manjša opozicijska stranka “spreneveda” in da spreminja svoja predhodna stališča glede uvedbe preferenčnega glasu in ukinitve volilnih okrajev.
Premier Golob je sicer na koncu vrnil žogico NSi z besedami, da mora naslednjega sestanka pripraviti svoj predlog in razjasniti nekatere dileme glede povečanja števila volilnih enot. “Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni iskreni za spremembo s strani vseh omenjenih strank in ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu,” je dodal Golob.
Povečanju števila volilnih enot so namreč naklonjeni tudi v koalicijskih SD in Levici. “Če bi to pomagalo pri tem, da v parlamentu pridemo do dvotretjinske večine, smo odprti za pogovore o tem, da bi se povečalo število volilnih enot. To je smiselno, ker bi se s tem zagotovila večja raznolikost kandidatk in kandidatov v smislu geografske razdeljenosti,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Zadržke do uvedbe preferenčnega glasu in ukinitve volilnih okrajev so v preteklosti imeli tudi nekateri poslanci SD, a v drugi največji koalicijski stranki zagotavljajo, da bodo sledili volji ljudstva s posvetovalnega referenduma. “V poslanski skupini smo podprli izhodišča, ki so bila danes dana na mizo, podprli in pogovarjali se bomo naprej,” je dejal poslanec SD Damijan Zrim. Na vprašanje, ali bodo spremembe podprli, pa je odgovoril, da bo to odvisno od končnega predloga.
Pogovori parlamentarnih strank o spremembah volilne zakonodaje se bodo nadaljevali v začetku septembra. Vladna stran naj bi takrat na pogovore prišla tudi s predlogom za povečanje števila volilnih enot z osem na 11. S tem bi se približali predlogu NSi ter hkrati ohranili obstoječe število poslancev, zaradi česar ne bi bilo potrebno spreminjati ustave.
Čas za oblikovanje predloga in potrditev sprememb se sicer počasi izteka. Redne parlamentarne volitve bodo v Sloveniji leta 2026, v skladu s priporočili Beneške komisije pa se volilna zakonodaja leto dni pred volitvami ne spreminja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje