Menu Item
Predsednik vlade Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar sta prvič letos sedla za skupno mizo. Na delovnem zajtrku sta razpravljala o "aktualnih temah, s posebnim poudarkom na zastopanju Slovenije na mednarodnih dogodkih", so za N1 potrdili v premierjevem kabinetu. Da odnosi med predsednikom vlade in predsednico republike niso ravno harmonični, je že dlje časa znano. Tako ministrski zbor na čelu s premierjem Golobom decembra lani ni prisluhnil predsedničinemu govoru v državnem zboru, v katerem je bila Nataša Pirc Musar kritična tudi do dela vlade.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta se dopoldne sestala na delovnem zajtrku. Po informacijah N1 je tokrat povabilo posredoval predsednik vlade. Po srečanju so nam v premierjevem kabinetu le skopo povedali, da sta “razpravljala o aktualnih temah, s posebnim poudarkom na zastopanju Slovenije na mednarodnih dogodkih”. V uradu predsednice republike srečanja, ki naj bi v prostorih vlade trajalo eno uro, niso komentirali.
Ob prvem delovnem srečanju januarja 2023 sta sicer premier in predsednica države napovedala, da se bosta sestajala enkrat mesečno. Poudarila sta velik pomen odkritega in rednega dialoga tako pri domačih zadevah kot pri usklajevanju mednarodnih aktivnosti v dobrobit Slovenije.
A je njun dialog že večkrat zastal. Iz dosedanjih javnih objav je mogoče razbrati, da je bilo njunih srečanj za skupno mizo doslej nekaj več kot deset. Običajno je šlo za delovne zajtrke pri predsednici države, v njenih krogih pa je mogoče slišati, da Pirc Musar doslej ni odpovedala nobenega srečanja s premierjem.
Padli guvernerski kandidat in bojkot predsedničinega govora
Zadnje srečanje, o katerem so obvestili javnost, je bilo novembra lani, ko so bili odnosi med predsedničinim uradom in premierjevim kabinetom precej napeti zaradi vabila Pirc Musar kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu. V Golobovem kabinetu so poudarjali, da to vabilo z vlado ni bilo usklajeno. V predsedničinem uradu pa so odgovarjali, da ni nikjer določeno, da bi predsednica republike za posredovanje vabila potrebovala soglasje kateregakoli državnega organa.
Novembrsko srečanje med premierjem in predsednico je potekalo tudi v luči nesoglasij o novem guvernerju Banke Slovenije. Golob se je namreč javno zavzel, da bi to mesto zasedla državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, Nataša Pirc Musar pa je predlagala nekdanjega premierja Toneta Ropa. Ta je na tajnem glasovanju v državnem zboru dobil 24 poslanskih glasov, za imenovanje na čelo slovenske centralne banke bi jih potreboval 46.
Da so odnosi med Golobom in Pirc Musar zaostreni, se je pokazalo tudi, ko ministrski zbor na čelu s predsednikom vlade decembra lani ni prisluhnil predsedničinemu govoru v državnem zboru. V njem je med drugim opozorila na spodkopavanje pravne države in neodvisnih institucij. Pri tem je bila kritična tudi do Golobove izjave, da je postopek, ki ga zaradi domnevnih političnih pritiskov na delo policije proti njemu vodi komisija za preprečevanje korupcije (KPK), “farsa”.
Kot je znano, so se odnosi med predsednico in premierjevem še zlasti ohladili po tem, ko je Pirc Musar v nasprotju z Golobovo voljo za svojo svetovalko izbrala nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Premier naj bi bil namreč prepričan, da ga želi Bobnar na vsak način zrušiti. Do takšne ocene naj bi prišel, ker ga je bivša ministrica obtožila, da je poskušal vplivati na datum aretacije ruskih vohunov, in ker ga je zaradi domnevno nedopustnih poskusov pritiskov na policijo naznanila tožilstvu in KPK. Nekdanjo ministrico je nedavno označil celo za svojo “največjo nasprotnico”.
Glavno jabolko spora zaposlitev Tatjane Bobnar v uradu predsednice
Če bo KPK ugotovila kršitev integritete, bi moral premier Golob odstopiti, je v intervjuju za N1 januarja 2023 poudarila Nataša Pirc Musar. S tem pa si je prislužila dodatno ogorčenje premierja in največje vladne stranke Gibanje Svoboda. “Predsednica republike je s svojim javnim ugibanjem o tem, kaj bi moralo slediti hipotetični odločitvi KPK, politično posegla v potekajoč pravni postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije,” so se odzvali v Golobovi stranki. V ravnanju Pirc Musar so prepoznali tudi konflikt interesov. “Postopek zoper predsednika vlade je sprožila predsedničina tesna sodelavka in svetovalka, ki je takoj po vložitvi ovadbe našla zatočišče pri predsednici države,” so poudarili v Svobodi.
Med predsednico republike in premierjem se je v preteklosti zaiskrilo tudi zaradi vladnega imenovanja Samuela Žbogarja za vodjo slovenske posebne misije za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Pirc Musar je ta postopek označila kot “nenavaden” in s prstom pokazala proti predsedniku vlade. Vznemirilo jo je, ker ni bila obveščena, da bo oblikovana posebna misija, temveč naj bi ji bilo rečeno, da bo Žbogar postal posebni odposlanec znotraj stalnega predstavništva. Menda naj bi predsednica ocenjevala tudi, da so v premierjevem kabinetu prevzeli del njenih pristojnosti v tej zadevi.
Ko je Nataša Pirc Musar prekinila sodelovanje z mlado aktivistko Saro Štiglic, ker je ta sodelovala pri protestnem podiranju zastavic nasprotnikov pravice do splava, pa je sledila ostra Golobova reakcija. “Postaviti se za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvih svojih otrok, je dejanje poguma in odraz razumevanja demokratičnih vrednot v naši družbi. Mladi imajo svoje načine izražanja stališč in prav je, da jih pri tem podpremo,” je dejal.
“Uporaba policijskih pooblastil ni bila ustrezna,” pa je bila do policijskega posredovanja pri odprtju Centra Rog kritična predsednica republike. Pozvala je k “vsakokratni zakoniti, sorazmerni uporabi policijskih pooblastil in spoštovanju človekovih pravic ter dostojanstva pri obravnavanju legitimnih protestov”. V Golobovih krogih so njene navedbe ocenili kot neprimerne, češ da je nesorazmernost ukrepov ugotovila, preden so delo opravile pristojne nadzorne institucije. V ozadju predsedničinih besed so prepoznali prišepetavanje Tatjane Bobnar.
Predsednica republike je v svojih nastopih tudi večkrat izrazila nezadovoljstvo zaradi vladnega neuresničevanja napovedi o reformah in neizpolnjevanja obljub. Tako je po forumu na temo prehranske varnosti pred dobrim letom dni dejala: “Vsi imamo občutek, in vemo, da nas ta občutek trenutno ne vara, da so vse reforme zastale.” Premier Golob sicer vseskozi poudarja, da bo aktualna vlada napovedane reforme sprejela, za njihovo uresničitev pa da potrebujejo še en mandat.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje