Po zapletih in alarmantnih razmerah na mariborski onkologiji sta si prostore in gradbišče ogledala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. "Gradbeno dovoljenje je dokončno ne glede na odkup stavbe na Masarykovi, stroji so na gradbišču," je dejal Golob. Po njegovih besedah pa spor s stanovalci Masarykove ne vpliva več na gradnjo onkologije. "Danes so te možnosti, da bi zaustavili gradnjo, izčrpane." Prevolnik Rupel je zagotovila, da bodo izgubljeni čas nadoknadili in sprejeli določene ukrepe, da bi gradnjo še pospešili.
Po glasnem opozarjanju tako onkoloških bolnikov kot zaposlenih, da so zaradi gradbenih del razmere na onkološkem oddelku skrb vzbujajoče, da je nadgradnja obstala in da se pogosto kvarijo tudi obsevalniki, sta mariborsko onkologijo obiskala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Predsednik vlade je dejal, da je današnji obisk nadaljevanje sestanka izpred 14 dni, na lastne oči pa se je želel prepričati, ali se dogovor uresničuje. “Bil sem vesel, ko sem videl, da je gradbišče zaživelo, da se dogovori izvajajo in da bodo investicije v skladu s časovnicami tudi izvedene.”
Po njegovih besedah odkup stavbe na Masarykovi ulici ne bo več vplival na gradnjo onkologije. “V tej državi se ima vsak pravico pritožiti. Celotna država je talec tega: od suhih zadrževalnikov, zaradi česar je bilo poplavljeno Prevalje, do uskladitve cele vrste projektov, avtocest, železnic. Imamo pač tako zakonodajo, da se lahko nekdo, ki je sosed, upravičeno pritoži. Stanovalci so izkoristili vse možnosti, da so se pritoževali na že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Danes so te možnosti, da bi zaustavili gradnjo, izčrpane,” je bil oster.
Po njegovih besedah je gradbeno dovoljenje dokončno ne glede na odkup stavbe na Masarykovi, stroji pa so na gradbišču.
Ministrica obljublja, da bodo izgubljen čas nadoknadili
Po besedah direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaža Pliberška bi lahko bila prva faza nadgradnje obstoječe faze končana spomladi prihodnje leto, druga faza — torej izgradnja sedemnadstropne stavbe — pa 30. septembra 2026. Po njegovih besedah so dosegli tudi dogovor glede menjave obsevalnikov, ki se ves čas kvarijo. Dejal je, da je denar zagotovljen, če bo razpis objavljen po minimalni časovnici, pa bi lahko prvi obsevalnik dobili v prvi polovici leta 2025.
Ob tem se je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel tako zaposlenim kot bolnikom zahvalila za potrpežljivost.
“Gradnja se je v ponedeljek začela in verjamem, da se bo uspešno nadaljevala. Sprejeti bodo tudi ukrepi, kako bi se investicija še pospešila, da bi vsaj v večji meri nadoknadili čas, ki je bil izgubljen zaradi pritožbe lastnikov stanovanj iz sosednje stavbe,” je napovedala.
Zaplet pri gradnji je na današnji seji obravnavala tudi vlada. Kot je po seji povedal podpredsednik vlade Matej Arčon, so sredstva za odstranitev stavbe na Masarykovi ulici zagotovljena. “S tem je ustvarjena pravna podlaga za odstranitev objekta v prihodnosti, ko bo cenitev usklajena z vsemi deležniki,” je dejal.
“Pomembno je, da se gradnja onkologije začne in se izvaja v predvidenih rokih. Nekateri so se skušali okoristiti na račun gradnje. Ponujena cena za objekt na Masarykovi je bila 2.400 evrov na kvadratni meter. Vsak si lahko ustvari mnenje, ali je ta objekt glede na vsa dejstva res toliko vreden, če onkologije tam ne bi bilo, in koliko so nepremičnine v Mariboru po tržni vrednosti vredne.” V to ceno je po besedah Arčona vštet tudi pripadajoči 36-odstotni pribitek za dobrovoljnost.
Pet lastnikov je sicer ponudbo države sprejelo, šesti se še odloča, devet lastnikov pa je neopredeljenih.
Direktor UKC Maribor s prstom kaže na prejšnjo vlado
Direktor UKC Maribor dr. Vojko Flis je pojasnil, da spor s stanovalci ni nova zadeva, temveč se vleče že od leta 2009. Obenem pa je s prstom pokazal na prejšnjo vlado oziroma ministrstvo za zdravje, ki po njegovih besedah stavbe na Masarykovi ni vključilo v projektno dokumentacijo.
“Menim, da bomo v razumnem času omogočili bolnikom v tej regiji takšno zdravljenje, kot si ga zaslužijo. Kakovostno zdravljenje pa ni možno, če zaposleni ne delajo v razmerah, ki so potrebne za sodobno medicino,” je dejal.
Odvetnik stanovalcev: Država ponuja za 30 odstotkov nižjo ceno od tržne
Kot smo poročali, sinočnje pogajanje med državo in stanovalci stavbe na Masarykovi, ki stoji tik ob gradbišču novega onkološkega oddelka mariborskega UKC, ni prineslo nobenega napredka.
Kot je za N1 povedal odvetnik Robert Berkovič, ki zastopa stanovalce, Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vztraja pri svojem, stanovalci pa tudi. “Stanovalci vztrajajo pri pošteni, tržni ceni, da bi si lahko s tem denarjem kupili nadomestno stanovanje na podobni lokaciji. Stanovanja so lepa, veliko jih je prenovljenih, res pa je, da podobo stavbe kazi fasada. A stanovalci je namensko niso obnovili, saj bi bil to nepotreben strošek, če bi država stavbo odkupila,” je dejal.
Po njegovih besedah država stanovalcem ponuja za 30 odstotkov nižjo ceno na kvadratni meter od tržne. “Mojim strankam ta stanovanja predstavljajo dom. Doma pa ti ne moreš nadomestiti z domom, ki je polovico ali pa skoraj četrtino manjši.”
Ker preboja na sestanku ni bilo, so se po besedah Berkoviča prisotni dogovorili, da bodo skušali najti nove rešitve. Kakšne, ta trenutek še ni mogel napovedati, bosta pa zdaj stališča skupaj skušala zbližati z odvetnico, ki zastopa urad za investicije.
“Gotovo pa obstaja rešitev — če so ljudje prišli na luno, je možno rešiti tudi ta problem. Rešitev bova skušala najti skupaj z odvetnico urada in računam, da bo komunikacija tekla hitreje, kot je do zdaj. V zadnjem letu so se namreč odvili le trije sestanki, kar se mi zdi sorazmerno skromna dinamika. Je pa seveda veliko odvisno tudi od naših strank,” je dejal.
Denarja, ki ga zbirata onkološki bolnici, stanovalci nočejo
Stanovalci na Masarykovi se že desetletje borijo za pošten odkup njihovih stanovanj. Ker državi in stanovalcem do danes nikakor ni uspelo doseči dogovora o odkupni ceni njihovih stanovanj, sta dve onkološki bolnici minuli teden pozvali ostale onkološke bolnike, naj skupaj zberejo razliko v ceni in tako omogočijo drugo fazo nadgradnje oddelka. 20.000 evrov je na bančni račun, kjer zbirajo denar, nakazala tudi stranka SDS.
Odvetnik Berkovič je za N1 dejal, da se stanovalcem to ne zdi prav, saj je vsak onkološki bolnik vplačeval v zdravstveno blagajno. “Zato smo soglasno sprejeli odločitev, da stanovalci tega denarja ne želijo. Bolnike je že tako doletela ta nesreča, da so zboleli, in ne zdi se nam prav, da bi od njih sprejeli en sam cent.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje