Menu Item
Stavkovni val javnih uslužbencev v državi, najdaljša stavka zdravnikov, neizpolnjene obljube o plačni reformi ... To so bili le nekateri očitki poslanca Janeza Žaklja (NSi) v poslanskem vprašanju premierju Robertu Golobu, zakaj se njegova vlada ne spopada s stavko zaposlenih na upravnih enotah, pred katerimi se že več kot en mesec vijejo dolge kolone ljudi. Golob mu je odgovoril, da bodo plačno reformo reševali celovito, kot datum zaključka pogajanj pa je navedel 13. september. Tudi vprašanje poslanke SDS Jelke Godec se je nanašalo na reformo plačnega sistema, natančneje, kdaj bo Golobova vlada uredila težave o neustavnosti sodniških plač. Poslanca SD Damijana Zrima pa je zanimalo, kdaj bo vlada prizadetim v lanskih avgustovskih poplavah zagotovila nadomestne domove.
Premier Robert Golob prvi dan predzadnje redne seje državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami odgovarja na poslanska vprašanja. Prvo vprašanje je predsedniku vlade zastavil poslanec NSi Janez Žakelj, povprašal ga je o problemu dostopnosti do storitev v javni upravi zaradi stavkovnega vala v javnem sektorju. Zanimalo ga je tudi, na kak način in kdaj se bo predsednik vlade lotil omenjenih težav, predvsem dolgih vrst na upravnih enotah, kjer že od 15. maja poteka stavka zaposlenih.
“Zadeva se v enem letu ni premaknila z mrtve točke, minister za javno upravo Franc Props pa stvari opravlja tako, da je odstavil načelnico UE Ljubljana. Primer arogance ali socialnega dialoga? Odstranitev je bila izpeljana takoj po evropskih volitvah, nisem arbiter načelnice, ampak vsak pomisli, kaj je zadaj,” je v vprašanju Žakelj izzval premierja. Vprašal ga je tudi, kdaj bodo državljani dobili normalen servis na upravnih enotah in kdaj bodo končana krovna pogajanja vlade s sindikati o reformi plačnega sistema.
Premier Golob mu je odgovoril, da je vprašanje plač zadeva, ki je ni mogoče rešiti čez noč, zadnja celovita pogajanja so trajala kar šest let in so se zaključila leta 2008, zatem pa se nobena vlada, razen aktualna, tega problema ni lotila celovito.
“Tega smo se lotili celovito, ker se je zaradi parcialnih ukrepov, ki so jih sprejele prejšnje vlade, nabralo veliko težav,” mu je dejal Golob in dodal, da se v upravičenost stavkovnih zahtev stavke zdravnikov in zaposlenih na upravnih enotah ne bo spuščal.
Poudaril je, da so se s sindikati dogovorili o časovnici plačne reforme, pogajanja naj bi se zaključila 13. septembra letos, do takrat pa javno ne bodo komentirali poteka pogajanj, vlada pa v tem času ne bo sprejemala parcialnih dogovorov s posameznimi skupinami. Dodal je, da so trenutne stavke dokaz parcialnih dogovorov minulih vlad s posameznimi interesnimi skupinami.
Poslanec Nove Slovenije s premierjevim odgovorom ni bil zadovoljen, saj da je vlada v sedlu že dve leti in da je potekel čas za izgovore, zato je Goloba pozval, naj vlada že enkrat celovito reši reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Spomnil ga je na obljube nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je kot datum za uveljavitev plačne reforme omenjala že prvo polovico leta 2023.
Ob tem je Žakelj premierja in vlado obtožil, da med pogajanji z najemanjem PR-agencij ustvarjajo negativno javno mnenje, prek katerega naj bi vlada želela očrniti zdravnike, upravne delavce in gasilce.
“To za nas v NSi ni socialni dialog, to je prisila. To je zato, ker niso storili nečesa, kar bi bilo po vašem diktatu,” je bil oster Žakelj.
Premier Golob je Žaklju odgovoril, da ima očitno slab spomin, saj v času prejšnje vlade Janeza Janše socialnega dialoga sploh ni bilo, ker je bil ukinjen, obudila pa ga je šele njegova vlada. Kot razlog, zakaj reforma plačnega sistema ni bila izpeljana že prej, pa je ponovil, da so Slovenijo lani avgusta prizadele katastrofalne poplave in da so bili zaradi tega prisiljeni premakniti začetek izvajanja te reforme.
Golob: Razmere so take, da nekateri stavkajo, drugi izsiljujejo, tretji so nezadovoljni
Poslanka SDS Jelka Godec je predsednika vlade vprašala, kako namerava vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, s katero so ustavni sodniki določili način izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah. Golob je poudaril, da se vlada zaveda, da je materialna neodvisnost sodnikov in tožilcev temelj pravne države. Ustavno sodišče je po njegovih besedah ugotovilo, da plače sodnikov in tožilcev v primerjavi s plačami drugih poklicnih skupin v javnem sektorju zaostajajo od leta 2012, ko jih je druga vlada Janeza Janše zamrznila.
“Ravno zato, ker se je v preteklosti posegalo parcialno v plačni sistem, imamo danes razmere take, da nekateri stavkajo, drugi izsiljujejo, tretji pa so nezadovoljni,” je dejal Golob.
Predsednik vlade je poudaril, da je ustavno sodišče z novo ustavno odločbo vladi “dobesedno podalo navodila”, kako naj se izvrši njihova prvotna ustavna odločba glede sodniških plač: “Najbolj zanimivo je, da bo za najmanj plačane sodnike – okrajne in okrožne – plača s 1. januarjem 2025 skorajda enaka. Tudi pri zakonu, ki smo ga mi poslali v parlament, je to praktično identično, v denarju se s 1. januarjem 2025 pri njih ne bo poznalo nič.” Je pa po njegovih besedah paradoksalno, da bo imel predsednik vrhovnega sodišča na podlagi ustavne odločbe od 3. januarja prihodnje leto višjo plačo od predsednice republike.
“Vem, da ustavni sodniki niso imeli namena vzpostaviti novih plačnih nesorazmerij s svojim parcialnim posegom v plačno politiko, a so jih. Z dobrimi nameni so podrli razmerja v plačah v državi. To gledamo že od leta 2008. Vsak, ki pride z dobrimi nameni, podre ta razmerja, mi pa smo se zavezali, da bomo plačna razmerja in nesorazmerja poskusili urediti za vse naenkrat. Dobro se zavedamo ustavne odločbe, ali bo ta pripomogla k temu, da se plačna razmerja uredijo, pa je drugo vprašanje,” je poudaril Golob.
Največji opozicijski stranki je očital, da gredo njena ravnanja v smeri demoliranja pravne države, vključno s sodniškimi plačami, ki so bile “talec” druge Janševe vlade.
Predsednik vlade je ob tem poudaril, da zaradi reševanja sodniških plač niso ogrožena pogajanja o novi plačni reformi. Na sindikalni strani po njegovih besedah namreč prevladuje prepričanje, da gre pri interventnem zakonu za odpravo krivice, ki je bila v preteklosti storjena sodnikom in tožilcem.
“Ne bomo pa se pustili izsiljevati nobeni skupini, še posebej ne tistim s političnim ozadjem,” je v zvezi s pogajanji o novi plačni reformi še dodal Golob.
“Vseh posledic ne bomo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih želeli”
Poslanec SD Damijan Zrim je premierja vprašal, kakšni so časovni načrti vlade za zagotovitev nadomestnih domov za prizadete v poplavah avgusta lani. Golob je poudaril, da je bil odziv vlade na poplave hiter in odločen, vendar pa zaradi razsežnosti naravne nesreče vseh posledic divjanja ujme ne bodo mogli odpraviti v rokih, ki bi si jih želeli.
Kot je poudaril, bo Slovenija za popoplavno sanacijo prejela več evropskega denarja, kot je bilo sprva načrtovano. Poleg desetih milijard evrov iz evropskega solidarnostnega sklada, za katerega so vlogo pripravili na ministrstvu za kohezijo, bo namreč Slovenija dobila še dodatnih 28 milijonov evrov.
Ko gre za odpravljanje posledic poplav na terenu, je bila prva prioriteta vlade sanacija vodotokov in obnova v poplavah prizadete infrastrukture. Ta del je bil junija letos uradno in v celoti zaključen, s tem pa smo objektivno preprečili, da se takšna katastrofa ne bo več ponovila, je dejal Golob. Vzporedno s tem so potekale tudi aktivnosti za pomoč gospodarstvu, na listi za odstranitev in nadomestno gradnjo pa je 343 objektov.
Premier je poudaril, da so pogovore opravili z vsemi lastniki objektov, a da se nekateri kljub nevarnosti ne želijo izseliti iz svojih domov: “Obstajajo ljudje, ki si želijo zapustiti svojo hišo, in obstajajo ljudje, ki si ne želijo zapustiti svojih hiš ne glede na to, kaj pravi stroka. Čeprav stroka pravi, da na tem območju življenje ni več varno, nekateri lastniki kljub temu vztrajajo, da se ne bodo selili.” Izselitev iz objekta v nadomestno gradnjo je ob nasprotovanju lastnika sicer mogoča v okviru upravnega postopka, a gre za dolgotrajne in zahtevne postopke, je še dodal premier.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje