Premier v Mariboru: Prvi rezultati vlaganja te vlade v znanost so že vidni

V Mariboru, natančneje ob hidroelektrarni Mariborski otok, bo do konca julija 2026 zrasel novi podatkovni center Arnes, ki bo tudi dom novega superračunalnika in tovarne umetne inteligence. Tam so danes tudi slovesno položili temeljni kamen, podpisano pa je bilo tudi pismo o nameri o uporabi odvečne toplote, ki ga bosta proizvedla podatkovni center in superračunalnik.
Slavnostnemu dogodku je sledil pogovor o pomenu podatkovnega centra, superračunalnika in digitalizacije za odprto znanost in slovenske tovarne umetne inteligence za znanost in celotno družbo. Odkritje temeljnega kamna namreč ne predstavlja le začetka gradnje nove stavbe, temveč postavlja temelj za sodobno, povezano in digitalno podprto raziskovalno in inovacijsko okolje.

V pogovoru je sodeloval tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da aktualna vlada že od samega začetka mandata pospešuje vlaganje v znanost, raziskave in inovacije, to pa je pomembno predvsem z vidika ažurnosti in pridobivanja novih znanj za konkurenčnost države na lokalnem in globalnem nivoju.

Izpostavil je, da bi lahko takšen podatkovni center postavili kjerkoli v državi, vendar so se odločili, da ga umestijo na strateško lokacijo v Mariboru, saj ta omogoča njegovo energetsko oskrbo. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker sta podatkovni center in znotraj njega novi superračunalnik velika porabnika energije, z odvečno energijo, ki bo nastala ob njunem delovanju, pa bo mogoče ugodneje oskrbovati prebivalce mesta ob Dravi.

Premier Golob o pomembnosti podatkov v današnjem času

"Podatkovni center bo nadgrajen s superračunalniško močjo in tovarno umetne inteligence. Dajal bo trajnostne učinke in kapacitete za produkcijo znanja iz teh podatkov," je dejal premier Golob. Po njegovem mnenju podatki v današnjem času postajajo vedno bolj pomembna dobrina, zato je pomembno, da jih znamo proizvajati, uporabiti in interpretirati.
Veliko podatkovno vrednost imajo podatki iz vesolja, zato Slovenija vlaga tudi v to področje, podatki, ki jih bo pridobila iz vesolja, pa bodo uporabljeni in skladiščeni prav v novem podatkovnem centru v Mariboru. "Ti podatki nam omogočajo razvoj naprednih sistemov za upravljanje z vodnimi viri, kar je eno ključnih področij za prihodnost. Slovenija ima na tem področju vrhunsko znanje, in prav zaradi tega lahko postane vodilna na področju trajnostnega upravljanja voda," je dodal.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je izpostavil, da je bil glavni motiv tega projekta izgradnja osnovne infrastrukture za odprto znanost. Odprta znanost je evropski koncept, pri katerem se vzpostavlja oblačni pristop do velike količine podatkov.

"Osnovni podatki, torej vse raziskave, ki so financirane z javnim denarjem, morajo biti nekje registrirane in ljudje bi morali imeti dostop do teh podatkov. Gre torej za pomembno infrastrukturo, da bomo vse te raziskovalne podatke lahko v prihodnje shranjevali na eni lokaciji oziroma v enem oblaku," je razložil minister.

Osnovni koncept podatkovnega centra pa se je nadgradil še s superračunalnikom, za katerega je Slovenija dobila zajeten del evropskega denarja. Po ministrovih besedah gre za ekološko in energetsko učinkovit pristop centra, saj bo obnovljiva energija poganjala ta center, ob tem pa bo odpadna toplotna energija, ki bo nastala pri delovanju, učinkovito porabljena. "Ključno pa je, da center predstavlja osnovno infrastrukturo za večjo konkurenčnost slovenskih raziskovalcev v svetovnem merilu," je dodal Papič.

Umetna inteligenca za bolj kakovostno zdravstvo, varnejše ceste in konkurenčnejše gospodarstvo

Po besedah ministrice za digitalno preobrazbo Ksenije Klampfer projekt predstavlja "hrbtišče digitalne preobrazbe Slovenije" in deluje kot podpora strategije digitalne Slovenije 2030 in strategije digitalnih javnih storitev. Razvoj umetne inteligence mora potekati po evropskih standardih – transparentno, pravično in etično –, ti podatki pa bodo lahko vplivali na kvalitetnejše zdravstvo, varnejše ceste, konkurenčnejše gospodarstvo in kot podpora inovacijam.

"Ključno je, da Slovenijo uvrščamo ob bok najrazvitejših držav, ne da zgolj sledimo tehnološkim trendom, ampak da jih tudi sami ustvarjamo. To je tisto, kar daje dodano vrednost temu projektu," je izpostavila ministrica.

Vzpostavitev tovarne umetne inteligence in novega superračunalnika bo potekala po več korakih. Po besedah direktorja Instituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM) Aleša Bošnjaka bodo lahko del tovarne umetne inteligence zagnali že prek prvega slovenskega superračunalnika Vega, ki omogoča postopek izračunov umetne inteligence, to pa bi se lahko zgodilo že do konca letošnjega leta. Pri nabavi novega superračunalnika pa bo treba do oktobra najprej izpolniti vse karakteristike, ki bi jih v njem želeli imeti, šele nato bo sledil razpis za njegovo nabavo.

"Računam, da bo nov superračunalnik začel delovati konec leta 2026 oziroma v začetku leta 2027. Dve leti po testnem zagonu pa bomo dokupili še en del superračunalnika, kar bo njegovo življenjsko dobo podaljšalo še za dve leti," je dodal Bošnjak.

Superračunalnik kot pomembno orodje za upravljanje z vodo

Na Kemijskem inštitutu se po besedah Gregorja Anderluha veselijo uporabe novega superračunalnika pri njihovem delu, saj so njihove trenutne zmožnosti pri raziskavah še vedno omejene. Z novim superračunalnikom pa Slovenija postaja vedno bolj prepoznavna tudi na svetovnem znanstvenem parketu, kar potrjujejo tudi primeri iz tujine.

Direktor Dravskih elektrarn Maribor Damjan Seme pa je izpostavil, da Slovenija sicer ni edina, ki gradi tovrsten center, je pa lahko edina na svetu, ki ga lahko zares pametno izkoristi tudi zaradi njegove strateške postavitve neposredno ob hidroelektrarni in reki Dravi. "Pomembna bo tehnična uspešnost sodelovanja umetne inteligence in superračunalnika, dodana vrednost pa bo tudi pri upravljanju u z vodo, vodotoki in hidroelektrarno. V pomoč bo tako pri vzdrževanju in napovedovanju, kaj se nam lahko zgodi," je dejal.

Predsednik vlade Robert Golob pa je ob koncu pogovora poudaril, da so prvi rezultati vlaganja te vlade v znanost že vidni. "Če država ne bi imela tako dobro razvitega šolstva in znanstvenoraziskovalne infrastrukture, teh vlaganj ne bi bilo. Ponosen sem, da smo kot prva vlada zastavili celotno verigo znanja skozi ustrezno zakonodajo in dolgoročno zagotavljanje sredstev. To smo vezali na BDP in s tem zagotovili dolgoročno stabilen vir financiranja za ustvarjanje novega znanja," je sklenil premier.