Menu Item
V noči s sobote na nedeljo bomo urne kazalce spet premaknili za eno uro nazaj, na zimski čas. Čeprav je Evropska komisija že pred leti predlagala ukinitev premikanja ure in jo je pri tem podprl tudi Evropski parlament, se državam članicam EU med seboj ne uspe uskladiti, predlagane spremembe pa so zato obtičale v predalu.
“Glasovanje je bilo jasno: Večina sodelujočih v posvetovalnem vprašalniku EU si želi trajen poletni čas. Tako tudi bo.” To so bile odločne besede takratnega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja avgusta 2018 za televizijo ZDF. S tem naj bi bila dolgotrajna debata o smiselnosti prestavljanja ure ter prehajanja med zimskim in poletnim časom zaključena.
V spletni anketi, ki jo je tisto poletje izvedla Evropska komisija, je svoje mnenje o ureditvi premikanja ure izrazilo rekordno število Evropejcev – 4,5 milijona. In 84 odstotkov sodelujočih je podprlo ukinitev premikanja ure. V vseh državah razen v Grčiji in na Cipru so bili prebivalci večinsko naklonjeni spremembi.
Pri vprašanju, kateri čas obdržati za stalnega, so bila mnenja nekoliko bolj različna – stalni poletni čas je podprlo 56, stalni zimski čas pa 32 odstotkov sodelujočih.
Na podlagi tega posveta je Evropska komisija predlagala ukinitev premikanja ure z letom 2019. Države članice pa naj bi se same odločile, ali želijo ostati na poletnem ali zimskem času, pri čemer so v Bruslju izrazili pričakovanje, da bodo odločitev med seboj uskladile, saj bi različne ureditve v sosednjih državah lahko povzročile zmedo pri urnikih čezmejnih prevozov.
Predlog Evropske komisije o ukinitvi premikanja ure je leta 2019 v prvem branju podprl tudi Evropski parlament. Njihov časovni načrt je predvidel, da bi zadnje premike ure opravili letos, leta 2021.
Zakonodajni zastoj
Da bi se postopek sprejemanja nove evropske direktive, ki bi dejansko odpravila premikanje ure, lahko nadaljeval, bi se morali do predloga Evropske komisije opredeliti tudi predstavniki držav članic, torej pristojni ministri v Svetu Evropske unije. Tukaj pa se je zapletlo.
Kot nam je povedala tiskovna predstavnica Sveta EU Arianne Sikken, so ministri predlog zadnjič obravnavali decembra 2019. “Ker ima odločitev o ukinitvi premikanja ure številne posledice, je več držav članic menilo, da bi morala Evropska komisija izvesti temeljitejšo presojo učinkov, preden bi lahko zavzele jasno stališče.”
Na našem ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da so ministri v razpravi ugotovili, da v zvezi z ukinitvijo premikanja ure obstaja veliko možnih zapletov zaradi morebitne neusklajenosti med državami. “Prevladalo je večinsko mnenje, da pobuda potrebuje temeljitejšo obravnavo.”
Kdaj se premakne ura?
Uro bomo premikali v noči na nedeljo, torej 31. oktobra. Ob 3. uri bomo kazalce pomaknili za eno uro nazaj in tako s poletnega prešli na zimski čas.
Žogica trenutno na strani Sveta EU
Od leta 2019 se temeljitejše obravnave ni lotil nihče. Na Evropski komisiji, ki je vmes zamenjala sestavo, so nam povedali, da “je žogica trenutno na strani Sveta EU, saj morajo države članice poiskati skupno stališče”.
Ob dejstvu, da Komisija čaka na Svet EU, da zavzame stališče, Svet EU pa ne želi zavzeti stališča, dokler Komisija ne opravi dodatnega dela, bi lahko sklepali, da je predlog o ukinitvi premikanja ure obsojen na stagnacijo oziroma propad.
Tako sklepajo tudi na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo. Kot so že lani povedali za N1 Zagreb, so aktivnosti v zvezi z ukinitvijo premikanja ure zamrznjene in ni videti, da bi se nadaljevale, še posebej ker predlog sploh ni omenjen v delovnem programu nove Evropske komisije. “Iz tega dokumenta je razvidno, da se je tudi Evropska komisija predlogu odrekla.”
Ohranitev statusa quo
Čeprav gre premikanje ure dvakrat letno večini na živce, je očitno trenutna rešitev še vedno laže prebavljiva kot poskus poenotenja za spremembo. Tudi v Sloveniji bi namreč imeli težave pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse različne poglede.
Ljudje so praviloma bolj naklonjeni poletnemu času, ki zagotavlja uro dodatne dnevne svetlobe v popoldanskem času. A strokovnjaki za spanje zagovarjajo stalni zimski čas, saj bi poletni čas v zimskem obdobju pomenil, da bi otroci zjutraj hodili v šolo v trdi temi. Poleg tega je zimski čas naš standardni čas in precej natančno ustreza našemu “pravemu”, geografskemu času.
Medtem ko so se v Sloveniji pristojni nagibali k uvedbi stalnega zimskega časa, so se na Hrvaškem ob misli na turistično sezono bolj nagibali k stalnemu poletnemu času. Vse torej kaže, da bi nadaljnje vztrajanje pri ukinitvi premikanja ure povzročilo več nevšečnosti, kot bi jih odpravilo.
Prvotni razlog za uvedbo premikanja ure, želja po prihranku energije za razsvetljavo, je danes vsekakor zastarel in zanemarljiv. Premikanje ure, še posebej tisto spomladansko, ki nam odščipne eno uro spanca, pa ima dokazano določene negativne zdravstvene učinke.
A stalni poletni čas bi pomenil temačna zimska jutra, stalni zimski čas pa krajše poletne večere in prezgodnje sončne vzhode. Morda je torej status quo, v katerem ohranimo dolge poletne večere in svetla zimska jutra ter pri premikanju ure malo potrpimo, še najbolj sprejemljiv za vse.
