Menu Item
Ministrstvo za pravosodje je vladi v obravnavo poslalo predlog odloka o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. Omenjeni odlok, ki naj bi ga vlada po nekaterih napovedih obravnavala na četrtkovi seji, predvideva začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni in aktivacijo dodatnih pravosodnih policistov. S pravosodnega ministrstva so za N1 sporočili, da gre za začasen ukrep, pri izpuščanju zapornikov iz zapora pa bodo posebej preučili vsak primer, predvsem morebitne varnostne zadržke pri posameznih obsojencih.
Stanje v slovenskih zaporih je alarmantno. Že nekaj časa je namreč v zaporih veliko preveč zapornikov, kot dopuščajo kapacitete, ob tem pa v zavodih za prestajanje kazni močno primanjkuje tudi pravosodnih policistov. Po zadnjih podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) je v slovenskih zaporih trenutno zaprtih 1.818 ljudi, skupna kapaciteta vseh zavodov za prestajanje kazni (brez kapacitet prevzgojnih domov) pa je 1.299.
Podatki tako kažejo, da je prezasedenost slovenskih zaporov kar 140-odstotna. Največja gneča je v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, kjer je zasedenost zapora skoraj 190-odstotna. Tam je sicer na voljo 135 zaporniških mest, a trenutno tam biva kar 256 zapornikov. S prezasedenostjo se soočajo skorajda vsi slovenski zapori, z izjemo dveh dislociranih enot zapora Dob – Slovenska vas in Puščava – in mariborskega zapora v Rogozi. Vsi trije zavodi so sicer odprti oddelki zaporov, vendar so tudi tam kapacitete zapornikov skorajda zapolnjene.
Najbolj prezasedeni zapori so na Dobu (140 odstotkov), v Celju (159 odstotkov), Kopru (153 odstotkov), Mariboru (159 odstotkov). O izrednih razmerah v slovenskih zaporih smo na N1 podrobno poročali že pred časom, ko je naša ekipa obiskala ljubljanski zapor na Povšetovi.
Zaradi alarmantnih razmer v slovenskih zaporih je državni zbor sredi septembra sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta predstavlja pravno podlago za uvedbo začasnih ukrepov, ki bi lahko reševali prostorsko in kadrovsko stisko v slovenskih zaporih. Na ministrstvu za pravosodje so za N1 pojasnili, da ker trenutna zasedenost zaporov presega 120 odstotkov, kar je v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij predvidena meja za aktivacijo ukrepov. Ob tem je delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista dosegel 3,5 varovane osebe – zakon predvideva razmerje 2,5.
Iz zaporov bi začasno izpustili določeno število zapornikov
“V danih razmerah sta izpolnjena oba zakonsko določena kriterija in ker sta oba kriterija dodatno tudi bistveno presežena, je generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) ministrici za pravosodje podal pobudo, da Vladi RS predlaga izdajo odloka, s katerim ugotovi nastop zaostrenih varnostnih razmer ter izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona v tem primeru, določi dva od treh začasnih ukrepov,” pravijo na pravosodnem ministrstvu.
Eden od predlaganih ukrepov je začasna prekinitev prestajanja zaporne kazni. Kot pravijo na ministrstvu za pravosodje, se lahko zaporniku prestajanje zaporne kazni prekine, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki. V ta namen nameravajo temeljito proučiti in pretehtati vsak posamični primer, presojali pa bodo tudi varnostne zadržke pri vsakem posameznem obsojencu posebej.
“Pri presoji varnostnega zadržka se bodo upoštevale vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki,” pravijo na ministrstvu.
Na ministrstvu sicer še poudarjajo, da je bil institut prekinitve zaporne kazni v zakonodaji predviden že doslej, septembra sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa daje pravno podlago, da je lahko razlog za prekinitev zaporne kazni tudi prezasedenost zaporov. Se pa čas prekinitve zapora obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni, še dodajajo.
O sprejemu odloku mora najprej odločiti vlada
Kdo bo torej izpuščen iz zapora, za zdaj še ni znano, po nekaterih napovedih naj bi se število izpuščenih zapornikov gibalo okoli 30. Najprej mora o odloku odločati še vlada, to naj bi se po nekaterih napovedih lahko zgodilo na jutrišnji seji, saj je ministrstvo za pravosodje vladi v obravnavo že poslalo vso potrebno gradivo. Kot so nam dejali naši sogovorniki iz vladnih vrst, odločanje o tem odloku še ni na dnevnem redu jutrišnje seje, a bi se lahko to še spremenilo do njenega začetka.
Vlada sicer lahko začasne ukrepe, ki jih uvaja odlok, določi za največ tri mesece. V primeru, da zaostrene razmere trajajo več kot tri mesece, lahko vlada na predlog ministrstva za pravosodje trajanje teh ukrepov podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.
Drugi začasni ukrep, ki ga uvaja omenjeni odlok, pa predvideva povečanje števila pravosodnih policistov v zaporih. Tako bi lahko omenjeno delo opravljali tudi tisti, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti in so ponovno pripravljeni prevzeti te naloge s polnimi pooblastili.
Na ministrstvu že pripravljajo nabor kandidatov, šlo pa bi za več skupin zaposlenih. Med njimi so javni uslužbenci, ki so trenutno zaposleni na drugih delovnih mestih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, posamezniki, ki so bili zaposleni v URSIKS kot pravosodni policist in so trenutno zaposleni pri drugih delodajalcih in upokojeni pravosodni policisti.
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij sicer kot tretji začasni ukrep odloka predvideva še odlog nastopa zapora, vendar se na ministrstvu za pravosodje za njegovo uveljavitev za zdaj še niso odločili.
“Gašenje požara oziroma ukrepanje v sili”
Za komentar na predlagane začasne ukrepe, ki bi jih uvedel odlok, smo se obrnili na Matjaža Ambroža s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Kot je dejal za N1, sam predlagane začasne ukrepe razume kot “gašenje požara oziroma ukrepe v skrajni sili”. Po njegovem mnenju sicer ti ukrepi lahko omilijo nastale kritične razmere, vendar pa problema prenapolnjenosti slovenskih zaporov na dolgi rok zagotovo ne bodo rešili.
Na vprašanje, kakšne pomanjkljivosti oziroma morebitne slabe učinke prinaša začasno prenehanje prestajanje zaporne kazni, je Ambrož odgovoril, da načrtovani ukrep prinaša zgolj prekinitev zaporne kazni, pri kateri se čas na prostosti ne všteje v trajanje kazni.
“Zaradi prekinitve se torej čas prestajanja zaporne kazni efektivno ne skrajša. Lahko bi rekli, da se čas, ko nad obsojencem visi Damoklejev meč kazni, celo podaljša, saj tudi obdobje prekinitve, psihološko gledano, ni ’prava svoboda’. Od posameznega obsojenca je odvisno, ali bo take prekinitve vesel. Zato domnevam, da se bo pri odločanju o prekinitvah upoštevala tudi volja obsojenca,” je še dodal Matjaž Ambrož
Slovenski zapori so polni tihotapcev
Podatki Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2023 kažejo, da je v slovenskih zaporih že več kot 36 odstotkov tujcev. Letno poročilo za 2023 kaže, da je bilo bilo lani med zaprtimi osebami 1.726 tujcev iz 65 držav, kar je 568 več kot v letu 2022. “Večina tujcev je bila priprtih ali na prestajanju zaporne kazni zaradi organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Ta okoliščina je imela tudi največji učinek na skupno povprečno število tujcev med vsemi zaprtimi osebami,” piše v poročilu.
Ob tem je pomembno tudi spomniti, da je tretja vlada Janeza Janše z novelo kazenskega zakonika sredi leta 2020 dvignila kazni za tihotapljenje tujih državljanov v Slovenijo. Kazen se je dvignila z največ petih let zapora na zaporno kazen od treh do desetih let. Se je pa tistim, ki so se pri tem dejanju še premoženjsko okoristili, ali pa so bili del hudodelske združbe, kazen zvišala na 15 let.
S tem je takratna vladna koalicija tihotapcem želela sporočiti, da se tihotapljenje oseb v državo ne izplača, saj so kazni za to visoke. To je tudi eden od razlogov, da so slovenski zapori v zadnjih letih vse bolj polni.
Med sprejemanjem novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je sicer ministrica za pravosodje Andreja Katič poudarila, da so tujci, ki so v slovenskih zaporih zaradi tihotapljenja, v veliki meri priporniki. To pa pomeni, da ne bi bili od tam izpuščeni na podlagi začasnega ukrepa, ki predvideva začasno prekinitev prestajanja zaporne kazni.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje