Menu Item
V kleti ljubljanske pediatrične klinike, kjer kuharji pripravljajo obroke za najmlajše in hudo bolne bolnike, je v sredo dišalo po pire krompirju in pečenki. Samo kosil vsak dan pripravijo med 160 in 220, potem so tu še zajtrki, večerje in malice. A ker to ni navadna kuhinja, dnevno pripravijo med 50 in 100 različnih verzij vsakega posameznega obroka. Odvisno od zdravstvenega stanja malih pacientov. Da nihče ne ostane lačen, je dobra organizacija dela nujna: upokojitev je namreč veliko, novih kandidatov za zahtevno in slabo plačano delo malo, kadrovska stiska pa še kako prisotna. Kako kritično je stanje v kuhinji pediatrične klinike? In kdo bo za naše najmlajše bolnike kuhal v prihodnosti?
Društvo junaki 3. nadstropja je že januarja na družbenem omrežju Facebook objavilo, da ljubljanska pediatrična klinika že dlje časa prek razpisov neuspešno išče kuharje, dietne kuharje in srednje medicinske sestre, ki bi pripravljali obroke za male bolnike. “Trenutno še zagotavljajo nemoteno oskrbo in prehrano, a stanje je vsak mesec slabše,” so zapisali in iskalce službe pozvali, naj se prijavijo na odprta delovna mesta.
Slabega pol leta pozneje se je na družbenem omrežju X oglasila še razočarana mamica, ki je na pediatrični kliniki spremljala otroka.
“Danes sva bila cel dan na pediatrični na kontrolah. Dnevni hospital, osem ur, mali je bil sediran. Po novem kosilo pripada samo otroku, mami pa ne. Mama naj si kupi en suh sendvič na avtomatu ali kako? Pred nekaj meseci smo mame še normalno dobile topel obrok,” je zapisala. Pod objavo se je vsul plaz kritik, da je poteza pediatrične klinike nezaslišana, situacija – v kateri se je zaradi slabih razmer v zdravstvu znašla tudi kuhinja, kjer pripravljajo obroke za najmlajše – pa žalostna.
Na pediatrični kliniki so jasni: staršem, ki otroka spremljajo, dnevno pripadajo trije glavni obroki in malica v obliki sadja do otrokovega 15. leta starosti ter v primeru, da je na pediatrični kliniki hospitaliziran tudi čez noč. Avtorici zapisa obrok torej ni pripadal, saj je šlo za dnevno hospitalizacijo.
Kljub temu pa ne gre zanemariti dejstva, da razmere v kuhinji na pediatrični kliniki niso najbolj rožnate.
“Edini razlog, da tu ostajam, je to, da zelo rada kuham”
Ekipa N1 je kuhinjo obiskala v sredo, okoli 10. ure dopoldne, ko so zaposleni že hiteli s pripravo kosila; na meniju pa goveja juha, pečenka, pire krompir, špinača in vaniljev puding za sladico. Kuhalnico je spretno vrtela tudi dietna kuharica Nada Modrič, ki za najmlajše in kritično bolne kuha že od leta 1987. “Pod kontrolo moramo imeti vsako podrobnost. Pri svojem delu moramo biti resni in pazljivi, sicer gre lahko kaj narobe, to pa pomeni težave za bolnika.”
Skupaj z ostalimi kuharji dnevno pripravi med 120 in 180 zajtrki, med 160 in 220 kosili ter od 140 do 180 večerij. Tu je še mlečna kuhinja, kjer poskrbijo za več deset obrokov za mlajše od enega leta, pripravljajo pa tudi sondno prehrano.
A ker to ni navadna kuhinja, dnevno pripravijo med 50 in 100 različnih verzij vsakega posameznega obroka. To je odvisno od števila bolnikov in njihovega zdravstvenega stanja. “Imamo tudi take paciente, ki lahko jedo le tri ali štiri živila, in moramo biti pazljivi, da je obrok zanje varen,” težavnost dela ponazori vodja pediatrične glavne in mlečne kuhinje Branko Stojnič.
“Najtežje je tehtanje za posebne diete, ko lahko količina živila odstopa za največ en gram.” Še bolj zahtevno je, ko male bolnike, ki so na dieti, čaka diagnostični test s provokacijo z določenim živilom. Povedano drugače: če bi zdravstveno osebje rado preverilo, ali je otrok še vedno alergičen denimo na lešnike, mu količino teh postopoma povečujejo. Začnejo pri zgolj 0,1 grama oreščkov, ki jih pripravijo in natančno stehtajo prav v kuhinji.
“Edini razlog, da tu ostajam, je to, da zelo rada kuham,” prizna Nada Modrič.
“Vsi delamo za denar”
Ne le za otroke, kot rečeno, osebje v kuhinji pediatrične klinike kuha tudi za starše, ki male bolnike spremljajo. “To je za nas en velik zalogaj. Naša kuhinja namreč nima takih kapacitet niti dovolj zaposlenih. Slednji odhajajo predvsem zaradi upokojitev. Na drugi strani pa se število alergij, diet in metabolnih motenj vsako leto povečuje,” pojasni Stojnič.
Da je kadra premalo, prikima tudi vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Andreja Širca Čampa. Da bi napolnili želodčke vseh pacientov in spremljevalcev, je po njenih besedah zato ključnega pomena dobra priprava. To pomeni, da morajo kadrovski podhranjenosti prilagoditi jedilnik, pri pripravi jedi pa uporabiti tehnologijo, ki omogoča kuhanje z manj ljudmi.
“Kuhinja na pediatrični kliniki ostaja in do konca se bomo borili, da bomo dobili dovolj kadra,” obljublja, obenem pa prizna, da “vsi delamo za denar”. Če se ta trenutek nekdo, ki ima za seboj 20 let izkušenj v zasebnem sektorju, zaposli v pediatrični kuhinji, bo pristal nekje med 22. in 24. plačnim razredom. Njegova mesečna plača bo torej znašala med 1.084 in 1.172 evri bruto. Po kakšnem letu, pravi Širca Čampa, se zato skušajo dogovoriti za izredno napredovanje, s katerim lahko zaposleni po plačni lestvici spleza za tri plačne razrede.
A če človek v tak sistem pride in tam tudi ostane, ponavadi pretehta poslanstvo, da kuha za hudo bolne otroke, doda.
Nove zaposlene dobijo zgolj z vztrajnostjo in tako, da razpise večkrat ponavljajo. “Če se je včasih na vsak razpis prijavilo deset kandidatov, se zdaj le eden. Selekcije in izbire ni več,” pove. V precej primerih nov kader dobijo iz drugih oddelkov klinike ali pa “če medicinska sestra pozna koga, ki kuha”.
Ker Širca Čampa veliko dela s študenti, jih skuša za delo motivirati že v času študija, pediatrična klinika sodeluje s srednjo gostinsko šolo, na ravni UKC potekajo dogovori, da bi jim ponudili tudi štipendijo.
“Ampak vemo, da je v javnih ustanovah rak rana plačni sistem. Zato sodelujemo pri oblikovanju novega plačnega sistema, da bi dali našim dietnim kuharjem tisto veljavo, ki je bila do zdaj mogoče spregledana,” pravi Širca Čampa in dodaja: “Verjamem, da ne bomo prezrti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje