Menu Item
Slovensko železniško omrežje bo predvidoma v prihodnjih letih doživelo preporod. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na novinarski konferenci predstavila ključne projekte nadgradnje železniške infrastrukture v prihodnjih desetletjih. Z nadgradnjo bi se zmanjšal čas vožnje vlakov, vlaki bi po slovenskih železnicah lahko vozili hitreje in bi postali bolj prijazni za javni potniški promet. Na tak način bi se vedno več ljudi odločilo za vožnjo z vlaki, posledično pa bi bilo na cestah manj avtomobilov.
Železniško omrežje v Sloveniji obsega nekaj več kot 1.200 kilometrov prog, od tega 607 kilometrov glavnih in skoraj 599,9 kilometra regionalnih. A omrežje še vedno ni dovolj razvito za prihodnje potrebe trajnostnega prometnega razvoja in glede na cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Zato bodo potrebni še številni ukrepi in izvedbeni projekti za doseganje teh ciljev.
Ministrstvo za infrastrukturo je zato pripravilo informacijo o železniških projektih v Sloveniji, s katero se je minuli teden na seji seznanila tudi vlada, v njej pa so prikazani načrti priprave državnih prostorskih načrtov za železniško omrežje v naslednjih letih.
Do konca leta 2030 mora biti dokončno vzpostavljeno Evropsko jedrno omrežje (TEN-T), element hitrosti pa mora biti na tem omrežju vzpostavljen do leta 2040. Kot poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo, mora do leta 2040 biti dokončno vzpostavljeno tudi razširjeno jedrno železniško omrežje.
Kot je uvodoma na predstavitvi načrtov železniškega omrežja v državi dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so železnice in železniški promet ena od absolutnih prioritet aktualne vlade, na kar kažejo tudi sredstva, ki so v ta namen pripravljena v proračunu.
“Če želimo slediti trendom in če želimo, da Slovenija ostane križišče oziroma vozlišče Evrope, je treba naše železnice nadgraditi,” je poudarila Bratušek. Dodala je, da je vlada namenila zgodovinsko visoka sredstva za infrastrukturo v proračunih za naslednji dve leti, in sicer 1,1 milijarde evra za leto 2025 in 1,2 milijarde evra za leto 2026, od tega bo za železniško infrastrukturo v letu 2025 namenjenih 627 milijonov evrov, v letu 2026 pa nekaj manj kot 800 milijonov evrov.
Dodala je, da se številni projekti že izvajajo, in sicer: gradnja nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, nadgradnja železniške postaje Ljubljana, nadgradnja železniške postaje Jesenice in gradnja železniške proge med Ljubljano in Divačo, ki poteka po več odsekih.
V naslednjih dveh letih bodo največja gradbena dela potekala na odsekih Ljubljana in Divača, ter na trasi Zidani Most in Dobova, med Mariborom in Rušami ter vozlišču na Jesenicah. Ključni cilji, ki jih želi vlada zasledovati pri izgradnji in nadgradnji železniških prog, so povečanje prepustnosti prog, doseganje evropskih TNT standardov, da vlaki postanejo bolj prijazni za javni potniški promet, zagotavljanje konkurenčnega časa vožnje in varnosti.
Bratušek je ob tem poudarila, da je ena od ključnih zadev, ki jo želijo zagotoviti z nadgradnjo železniške infrastrukture, povečanje hitrosti vlakov. Po nadgradnji bi lahko potniški vlaki dosegali hitrosti do 160 kilometrov na uro, tovorni pa do 100 kilometrov na uro. “Zaradi reliefa naše države je to kar velik izziv, plan pa je, da bi vsaj 75 odstotkov odseka vlad prevozil v omenjenih hitrostih,” je dodala.
Spremembe na primorski smeri
Kot je dejala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, je na primorskem železniškem kraku v pripravi pet državnih prostorskih načrtov (DPN) za nadgradnjo železniških prog. Progam na tem odseku želijo zmanjšati število zavojev oziroma jih zravnati, na tak način pa bi lahko tam vlaki vozili z večjimi hitrostmi, posledično pa bo krajši tudi čas vožnje z vlakom.
Na progi med Divačo in Koprom se enotirna železniška proga že gradi, sprejeta pa je bila že dopolnitev državnega prostorskega načrta za izgradnjo drugega tira. Na ministrstvu si želijo, da bo podjetje 2TDK pripravil vso potrebno dokumentacijo in da se bo začel graditi drugi tir. Čas vožnje na tem odseku se bo iz zdajšnjih 55 minut skrajšal na 15 minut vožnje, je izpostavila Bratušek.
Čas vožnje bi se z nadgradnjo proge med Borovnico in Logatcem prav tako zmanjšal, saj bi se proga skrajšala iz 22,3 kilometra na 19 kilometrov. Ko bo nadgradnja zaključena, bo vožnja na tem odseku namesto 16 minut trajala 9 minut. Z optimizacijo odseka proge med Logatcem in Postojno bo tudi tam skrajšan čas vožnje, in sicer iz 23 minut na 13 minut.
V pripravi sta še dva DPN za odseka med Postojno in Divačo ter med Divačo in Sežano. Izračuna, za koliko bi se po optimizaciji železniške proge skrajšal čas vožnje na teh dveh odsekih, še ni.
Alenka Bratušek je izpostavila, da ko bo končana nadgradnja na vseh omenjenih odsekih primorske železniške smeri, bo mednarodni vlak, ki danes pot med Koprom in Ljubljano prevozi v slabih dveh urah in pol, to pot prevozil v eni uro. Po oceni ministrstva za infrastrukturo je ta čas vožnje konkurenčen času vožnje z avtomobilom na tej relaciji.
Pomisleki civilnega prebivalstva glede nadgradnje gorenjske železniške proge med Ljubljano in Kranjem
Ministrica Alenka Bratušek je dejala, da danes vlak za vožnjo med Ljubljano in Kranjem z vsemi postanki potrebuje 31 minut. Po izgradnji drugega tira pa bo za isto pot potreboval 22 minut. Vlak, ki se bi na tej trasi ustavil le enkrat, pa bi jo lahko prevozil v 15 minutah. Po njenih besedah gre za veliko izboljšanje, saj je 15-minutna vožnja do centra Ljubljane iz Kranja z avtom praktično nedosegljiva.
Ob tem je izpostavila, da bo dvotirna proga na tej relaciji omogočila še uvajanje tako imenovanih taktnih voznih redov, kar pomeni, da bi lahko povečali število vlakov na tej progi. “Morda bi lahko vlaki v času prometnih konic na cestah vozili tudi vsakih 15 minut, kar bi zelo razbremenilo ceste,” je dodala.
V pripravi je sicer še državni prostorski načrt za nadgradnjo železniškega odseka med Kranjem in Jesenicami, vendar projekt še ni tako daleč, da bi že bili znani izračunu, za koliko bi se skrajšal čas vožnje z vlakom na tem odseku.
Prebivalci krajev ob gorenjski železnici ob umeščanju drugega tira v prostor so pred tedni opozorili na nekatere zanje nesprejemljive rešitve. Moti jih načrtovana trasa drugega tira med Ljubljano in Kranjem.
Civilna iniciativa Občanom in okolju prijazna železnica se zavzema za to, da obstoječi tir postane primestna železnica ter se za mednarodni in tovorni promet zgradi nova proga ob avtocesti.
Menijo namreč, da bi na tak način tovor iz Luke Koper z vlaki lahko peljali po najkrajši in najhitrejši poti mimo Ljubljane in ne skozi mesto ter gosto poseljena naselja. “Državljani pa brez dvoma potrebujemo hitro in točno železniško povezavo z Ljubljano, saj dnevno iz osrednje in južne Gorenjske v Ljubljano migrira več kot 20.000 oseb,” so dodali v sporočilu za javnost.
Kot je pojasnil Dejan Jurkovič, vodja sektorja za investiticje v železnice DRSI, so to možnost podrobno preučili in na koncu prišli do zaključka, da železniška proga ob avtocesti žal ni mogoča. Ministrica Bratušek pa je napovedala, da je od vseh predstavljenih projektov nadgradnje in izgradnje železniške infrastrukture prav odsek med Ljubljano in Kranjem tak, ki bi ga lahko začeli najhitreje graditi. Dejala je, da bi lahko bil DPL sprejet do junija prihodnje leto, v dveh ali treh letih pa bi se lahko začela gradbena dela.
Nadgradnje na železniški progi v Zasavju imajo velik vpliv na čas vožnje na relaciji med Ljubljano in Mariborom
Na železniški progi v zasavski smeri so v pripravi tri spremembe državnega prostorskega načrta. Nadgradnja se bo zgodila med železniškim vozliščem Zidani Most in Zagorjem ob Savi; po optimizaciji železniške proge na tem odseku ga bo vlak prepeljal v devetih minutah, kar je pet minut manj, kot potrebuje sedaj.
Optimizacija progre na odseku med Zagorjem ob Savi in Kresnicami predvideva, da se bo trasa skrajšala iz 25 na 23 kilometrov, čas vožnje na tem odseku pa bi po novem znašal 12 minut in ne več 18 minut. Nadgradnja se bo zgodila tudi na odseku med Kresnicami in Ljubljano, izračunov, za koliko se bo skrajšal čas vožnje, za zdaj še ni.
“Nadgradnja na tem delo železniške proge ima velik vpliv na čas vožnje vlaka na relaciji med Ljubljano in Mariborom. Danes vožnja na tej relaciji traja dve uri in tri minute, po optimizaciji proge pa bi vlak to relacijo prevozil v eni uri in 40 minutah. To je kar konkurečno vožnji z avtom po cesti,” je dejala Bratušek.
Vlak do Brnika, hitri vlak med Ljubljano in Mariborom, umik tovornega železniškega prometa iz Ljubljane …
Med nadgradnjami regionalnih prog je izpostavila povezavo Ljubljana-Kamnik. “To progo želimo narediti dvotirno in čas vožnje skrajšati z 32 minut na 24 minut,” je dejala. Prav tako si dvotirnosti želijo med Ljubljano in Metliko, da bi lahko uvedli taktne vozne rede in s tem povečali število potnikov.
Med novimi progami, s katerimi se po njenih besedah aktivno ukvarjajo, je ljubljansko železniško vozlišče, kjer si želijo predvsem na obrobje Ljubljane umakniti tovorni železniški promet. Strokovnjaki iščejo možnosti optimizacije, je dejala.
Druga nova proga pa je povezava med brniškim letališčem in Ljubljano. “Tudi tu še ni čisto dokončno določena trasa,” je dejala in poudarila, da teh ne določajo politiki, ampak stroka.
Prav tako se strokovnjaki ukvarjajo z možnostjo hitre proge med Ljubljano in Mariborom. “To bi bila nova proga, dovoljevala bi hitrosti do 250 kilometrov na uro,” je dejala. Ko bi bila zgrajena, bi lahko vlak razdaljo med Mariborom in Ljubljano prevozil v pičlih 55 minutah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!