Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih s seznama za rušenje umika 50 hiš, je danes povedal Boštjan Šefic. Tako so se odločili po temeljitem pregledu številnih poplavnih kart, analiz in mnenj strokovnjakov. "Dejstvo pa je, da bodo nekateri objekti zelo verjetno na ta seznam dodani," je napovedal šef službe za obnovo, ki pojasnjuje, da bo vse odvisno od stroke.
Že od samega začetka je vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic s svojo ekipo poudarjal, da se utegne seznam 343 objektov, ki naj bi jih porušili, spremeniti. In prav to se zdaj dogaja.
Strokovnjaki so namreč pregledali obstoječe poplavne karte, analize avgustovskih poplav, ortofoto posnetke, angažirali dodatne hidrologe, ki do potankosti poznajo dotična območja, določene hiše je pregledal tudi strokovni konzilij. Na podlagi tega so se po besedah Šefica odločili, da 50 hiš, ki so bile sprva predvidene za rušenje, zdaj lahko ostane.
Pogoja za to sta dva: da ne stojijo na območju, kjer je velika poplavna in erozijska nevarnost, ter da jih je možno pred podobnimi naravnimi nesrečami ustrezno zavarovati. “Dejstvo je, da bodo nekateri objekti, ki so jih strokovnjaki zaznali na terenu, zelo verjetno še umeščeni na ta seznam. Slednji je fleksibilen in se bo verjetno spreminjal tudi v prihodnosti. Ko pa bo stroka povedala končno odločitev, bomo lahko potegnili črto,” pravi Šefic, ki bo družine, katerih domov ne bo treba rušiti, z ekipo obiskal prihodnji teden in jim predal novico.
Hiše, ki bodo ostale, so razpršene po praktično vseh območjih, ki so jih lanske avgustovske poplave najbolj prizadele, največ pa jih je v Savinjski dolini.
Ker so se številni lastniki odločili, da svojih domov ne bodo obnavljali, dokler v roke ne dobijo sklepa — slednjega je do danes dobilo 44 družin — poškodovanih hiš niso obnavljali, prav tako niso dobili predplačil za obnovo. Zato naj bi zdaj vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ministrstvu za naravne vire in prostor predlagala, naj se takšne lastnike uvrsti na seznam za predplačila in da se jih obravnava prioritetno.
Do danes cenitev prejela le dva lastnika
Do danes so cenilci opravili skupno 28 cenitev, od tega je služba za obnovo na pogovor povabila sedem lastnikov, zaradi različnih razlogov pa sta se na vabilo odzvala dva. Povedano drugače: do danes sta cenitev prejela zgolj dva lastnika.
Šefic pravi, da se je v prvi vrsti zataknilo pri strokovnih podlagah, ki so ključne, da državna tehnična pisarna lahko izda strokovno oceno. Ko so geologi in vodarji začeli pripravljati podlage, so ugotovili, da določene poplavne karte niso več aktualne oziroma ne upoštevajo avgustovskih poplav. Zato so morali pripraviti dodatne študije in analize, kar pa je terjalo veliko časa. “In to je glavni razlog, da se je celotna časovnica premaknila,” pojasnjuje Šefic.
Drugi razlog pa po besedah vodje vladne službe za obnovo tiči v cenitvah, “ki so izjemno zahtevne”. Prve nepremičnine, ki so jih cenilci vzeli pod drobnogled, so namreč popolnoma uničene, zasute ali pa jih je odnesla voda, in jih ni več. Cenilci pa morajo vrednost teh istih nepremičnin oceniti na dan 31. julija 2023, torej za nazaj. Zato so morali pridobiti številne načrte, dokumentacijo in vse, kar bi jim lahko prišlo prav, posledično pa so cenitve trajale dlje časa. “Zdaj bodo prišli na vrsto objekti, ki še stojijo, in bodo cenitve potekale hitreje in lažje,” je prepričan Šefic.
Datuma, kdaj se bodo ljudje, ki so bili avgusta lani poplavljeni, lahko preselili, Šefic ni napovedal, a je dodal, da cilj še vedno ostaja enak: v drugi polovici letošnjega leta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje