Po uspešnem prvem bojkotu, zaradi katerega je bil promet hrvaških trgovin na drobno minuli petek za 53 odstotkov manjši, hrvaški potrošniki nadaljujejo boj proti podivjanim cenam. Jutri je tako znova pričakovati, da bodo hrvaške trgovine samevale, številni naši južni sosedje pa se bodo po nakupih verjetno odpravili v Slovenijo. Pa se jim res izplača? Kakšna je razlika med cenami istih izdelkov na Hrvaškem in pri nas? S seznamom živil smo se po nakupih odpravili v Brežice in Samobor na Hrvaškem ter cene primerjali.
Po nakupih smo se odpravili s seznamom, na katerem je bilo enajst živil: moka, mleko, jajca, sončnično olje, piščančje meso, kruh, maslo, testenine, jabolka, banane in toaletni papir.
Najprej smo se ustavili v Brežicah, kjer smo zavili v Lidl in Spar. Na parkirišču smo opazili nekaj avtomobilov s hrvaškimi registrskimi tablicami, vsekakor pa so prevladovali Slovenci.
Z avtom polnih nakupovalnih vrečk smo pot nadaljevali čez mejo in se ustavili v Samoborju na Hrvaškem. Da bi cene lažje primerjali, smo tudi tam nakup opravili v Lidlu in Sparu.
Pred trgovskim centrom smo srečali hrvaškega upokojenca, ki je ravno končal nakupe v Sloveniji. Hrvaške bojkote trgovin podpira, obenem pa pravi, da so razlike v cenah v Sloveniji in na Hrvaškem premajhne, da bi se nakup čez mejo izplačal.

Kot primer izpostavi kavo. Pravi, da je na Hrvaškem za 600-gramsko pakiranje odštel 6,80 evra. Po njegovih besedah 375-gramsko pakiranje kave iste znamke v Sloveniji stane malo več kot 7 evrov.
“Slovenci imajo večje prihodke. Naši upokojenci prejmejo med 300 in 400 evri pokojnine, minimalna neto plača je nekaj čez 600 evrov. Kako naj ljudje s tem preživijo? Poleg tega so pri nas davki visoki; 25-odstotni. In kaj naj storijo trgovci? Plenković in njegov krog zdaj podpira proteste … Pa naj kaj naredita.”
Srečamo še dva podpornika bojkotov, ki pa trdita, da je nakupovanje pri nas cenejše. “Od osnovne hrane, drugih potrebščin do pralnega praška … Veliko kupujemo v Sloveniji in točno vemo, kakšne so cene,” pravi eden od njiju.
Kje je bil račun večji?
Tako v Lidlu kot Sparu na obeh straneh meje smo na policah skušali izbrati izdelke srednjega cenovnega razreda. Če je ista znamka izdelka na voljo v trgovini v Sloveniji in na Hrvaškem, smo izbrali to.
V nasprotnem primeru smo bili pozorni, da je imel izdelek na obeh straneh meje čim več enakih lastnosti. Na primer: pri toaletnem papirju smo pazili, da je bil v vseh primerih troslojni in da je bilo število lističev enako.
V slovenskem Sparu nas je nakup enajstih izdelkov stal 26,56 evra, na Hrvaškem pa 24,34 evra, kar pomeni, da smo z nakupom pri južnih sosedih prihranili 2,22 evra.
Tudi v Lidlu je bila razlika na računu podobna. V Sloveniji smo odšteli 22,04 evra, na Hrvaškem pa 20,46. Pri tem je treba upoštevati, da so bila določena živila v hrvaškem Lidlu v akciji (jajca so bila recimo znižana z 2,39 evra na 2,19 evra), pri nekaterih izdelkih pa je bila razlika v količini. Na koncu je bila realna razlika v celotnem znesku okoli 50 centov.

Kako so rasle cene hrane
Čeprav so se cene hrane na Hrvaškem od začetka leta 2019 povprečno dvignile za 46 odstotkov, so se na drugi strani opazno dvignile tudi plače. Povprečna neto plača na Hrvaškem je leta 2019 znašala 6.457 kun (Hrvaška je v evrsko območje vstopila 1. januarja 2023), lani novembra pa 1.366 evrov, kar preračunano po uradnem tečaju znese 10.190 kun. To pomeni, da se je v zadnjih petih letih povečala za okoli 58 odstotkov.
V Sloveniji je bila leta 2019 povprečna neto plača 1.133,5 evra, novembra lani pa 1.610,9 evra, kar pomeni 42-odstotno rast, cene hrane v košarici življenjskih potrebščin pa so se dvignile za 37 odstotkov.
Rast cen hrane na Hrvaškem je torej višja, čeprav je vlada že leta 2022 omejila cene nekaterih osnovnih živil, med katerimi so bili jedilno sončnično olje, mleko, moka, beli sladkor, cel piščanec, svinjski vrat s kostmi, svinjsko pleče brez kosti in mleto mešano meso. Nedavno je – zaradi naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva ob nadaljnji rasti cen hrane, ki se sicer po Evropi umirjajo – vlada Andreja Plenkovića napovedala, da bo seznam še razširila.
Vprašanje, zakaj se hrana draži, je zelo kompleksno. Dejstvo je, da so šla tudi podjetja v zadnjih letih skozi turbulentno obdobje; dvigovali so se stroški energentov, stroški dela, stroški surovin, s tem pa tudi lastne cene izdelkov. Na drugi strani se je potrošnja gospodinjstev zaradi dvigov plač in večje kupne moči povečevala. Vse to je vodilo v dvige cen, ki pa so bili gotovo v katerem primeru izvedeni tudi s ciljem povečanja dobička.
Kolikšne so marže trgovcev
Dejstvo je tudi, da je trgovec le zadnje podjetje v živilski verigi. Tu so kmetje, proizvajalci, logisti in distributerji ter trgovci v maloprodaji. Kolikšen del cene končnega izdelka pripade vsakemu od teh, je praviloma nemogoče razvozlati. S tem pa tudi, kdo je v zadnjih letih največ pridobil.

Bi se pa veliki dobički odrazili v rasti EBITDA marže. Ta pomeni razmerje med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in čistimi prihodki od prodaje. Kot kažejo podatki, objavljeni v hrvaških medijih, je imel Konzum v 2019 7,27-odstotno EBITDA maržo, v 2023 pa 7,86-odstotno, Spar v 2019 6,24-odstotno, v 2023 7,56-odstotno. Lidl je imel na Hrvaškem leta 2019 10,14-odstotno maržo, v 2023 9,83-odstotno. To nakazuje, da razlika, ki ostane trgovcem, v 2023 ni bila pomembno drugačna kot v 2019.
Kako pa se primerjajo s slovenskimi? Pri nas je Lidl v 2019 posloval s šestodstotno, v 2023 s 6,4-odstotno EBITDA maržo, Spar pa v 2019 s 7,1-odstotno in v 2023 s 6,8-odstotno EBITDA maržo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje