Zakaj ni dobro, da neznancem pošljete kopijo osebnega dokumenta

Nepremičnine 04. Okt 202418:02 1 komentar
Prevara s stanovanjem
Foto: zajem zaslona

Obupani iskalci najemniških stanovanj so lahka tarča goljufov, kaže primer poskusa goljufije prek nepremičninskega portala nepremicnine.net.

Stanovanjska situacija v Ljubljani je nevzdržna – marsikdo, ki išče stanovanje za najem, je zaradi slabe ponudbe in visokih cen povsem obupan. Taki ljudje pa so lahka tarča goljufov, kar kaže tudi primer (poskusa) goljufije prek nepremičninskega portala nepremicnine.net.

V Facebook skupini ‘Stanovanjce, stanovanjce, kje si?’ je svojo izkušnjo delilo dekle, ki je v Ljubljani iskalo najemniški dom. V oči ji je padel oglas za 48 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje v bežigrajski soseski BS, ki je bilo glede na trenutno stanje na trgu ugodno.

Spletna platforma Najemniški SOS je nedavno ugotovila, da je povprečna oglaševana najemnina na portalu nepremicnine.net za stanovanja v prestolnici več kot 19 evrov na kvadratni meter. Stanovanje v BS pa je domnevni lastnik ponujal za 550 evrov na mesec. Stanovanje je videti lepo in urejeno, nekoliko sumljivo je le, da na nobeni od fotografij ni kopalnice, ampak le pralni stroj.

Toda ko je dekle poklicalo na v oglasu navedeno telefonsko številko slovenskega operaterja (071), se ni oglasil nihče. Tudi na naše klice se domnevni najemodajalec ni odzval. Je pa dekle od njega malo pozneje dobilo sporočilo prek aplikacije WhatsApp. Domnevni lastnik ji je napisal, da je poslovno odsoten in naj mu sporoči telefonsko številko ter pošlje fotografiji obeh strani osebne izkaznice, nato pa naj bi jo kontaktirala njegova žena, ki je nepremičninska agentka. Podpisal se je kot Marko.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona
nepremičnine nateg nepremičnine nateg
Posnetek zaslona, nepremicnine.net

V komentarjih se je oglasilo še več drugih ljudi, ki so dobili podobna sporočila. Kot kaže, je bilo objavljenih več podobnih oglasov in več različnih kontaktnih številk, vse so imele začetno številko 071. V enem od primerov je bil domnevni lastnik stanovanja podpisan kot Anej, enako kot “Marko” pa je tudi on želel fotografijo osebne izkaznice.

Da gre za prevaro, so nekateri ugotovili tudi prek fotografije, ki jo je oseba uporabljala na WhatsAppu. Ob brskanju so namreč odkrili, da je fotografija ukradena s spleta.

Foto: Zajem zaslona

SI-CERT: Skenirane osebne dokumente pošljite le ponudnikom, ki jim zaupate

Omenjeno težavo v več primerih zaznava tudi Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. S prošnjo po skeniranih osebnih dokumentih goljufi “ustvarjajo občutek, da gre za uradni postopek”, skenirane dokumente pa naprej lahko izkoristijo za nadaljnje prevare, denimo lažne identitete v ljubezenskih prevarah, so zapisali za N1.

Kopiranje osebne izkaznice je opredeljeno v zakonu, nadzor nad temi členi pa izvaja informacijski pooblaščenec. Čeprav zakon dovoljuje, da imetnik kopira svojo osebno izkaznico, pa prepoveduje hrambo kopije v elektronski obliki. Tisti, ki mu pošljemo skeniran dokument, ga mora po identifikaciji nemudoma in nepreklicno izbrisati, v nasprotnem primeru krši zakon. Vprašanje je, ali velike korporacije, ki za identifikacijo zahtevajo fotografijo osebnega dokumenta, to tudi dejansko storijo.

Čeprav pogovor pri prevarah navadno ne poteka prek SMS-sporočil ali spletne pošte, temveč prek ostalih aplikacij za komuniciranje, denimo WhatsAppa in Vibra, pa na SI-CERT še pojasnjujejo, da kanal komunikacije ni dodaten faktor tveganja. Ob tem poudarjajo, naj skenirane osebne dokumente pošiljamo samo ponudnikom, ki jim zaupamo.

In kako varno pošljemo osebni dokument, ko je to potrebno?

Na SI-CERT priporočajo, naj fotografijo obdelamo v programih za obdelavo fotografij (Slikar, PowerPoint …), tako da prekrijemo elemente, ki niso potrebni za identifikacijo. V večini lahko prekrijemo denimo EMŠO in podpis.

Predlagajo še, da skenirano fotografijo opremimo z vodnim žigom, ki pove, da gre za kopijo. “Če boste sken poslali na Airbnb, potem čez sliko napišite SCAN AIRBNB [DATUM] IDENTIFICATION. Prav tako priporočamo, da sken shranite kot črno-belo sliko in ne kot barvno,” pišejo na spletni strani.

Primer skenirane fotografije osebnega dokumenta, ki jo je varno poslati. (Foto: SI-CERT)
Foto: SI-CERT

Po poslanem skenu osebnega dokumenta je treba fotografijo izbrisati iz mape za poslano pošto. S tem preprečimo zlorabo v primeru vdora v svoj sistem, še priporočajo na SI-CERT.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje