Menu Item
Ob spomeniku pri Bazovici blizu Trsta je bila danes tradicionalna osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam ustrelili pred 94 leti. Zbrane sta med drugim nagovorila ministrica za kulturo Asta Vrečko ter tržaški škof Enrico Trevisi.
Današnja slovesnost je vrhunec niza dogodkov, ki jih prireja odbor za proslavo bazoviških junakov in so med drugim potekali v petek v Ljubljani in Kranju.
Mir, demokracija in strpnost so temeljni kamni sožitja, ki jih je fašizem v temačnem času želel izničiti s poskusom presekanja ločnice med ljudmi, ki so vedno živeli in delali na teh območjih. Vsak poskus asimilacije in izničenja jezika ter identitete je nasilje in to poraja nasilje, je na današnji komemoraciji dejala senatorka Tatjana Rojc.
Senatorka je v govoru spomnila tudi na nedavne besede italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, da “v svojem domu nismo bili in nismo tujci, ne glede na našo kulturo, jezik in vero”. “Mi, ki smo Slovenci in italijanski državljani, predstavljamo eno od pričevanj o tem, kako pomembni so bili koraki k uresničevanju ustave in da v procesu zaščite in pomiritve ne sme biti umika,” je dejala Rojc.
Med prisotnimi so bili po poročanju tamkajšnjih medijev tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko, tržaški škof Enrico Trevisi, slovenski veleposlanik Slovenije v Rimu Matjaž Longar, župani in vodje slovenskih društev.
“Vabim vse predstavnike italijanske politike, da se nam naslednje leto tu pridružijo in da damo skupno sporočilo, da ni šlo za teroriste, ampak za borce za antifašizem, svobodo, jezik in sožitje,” je po navedbah Radia Slovenija dejala ministrica Vrečko.
Ob spomeniku pri Bazovici sicer danes ni bilo predstavnikov oblasti v Trstu. Kot je na novinarski konferenci ta teden pojasnil predsednik Odbora Bazoviški junaki Milan Pahor, se je tržaški župan Roberto Dipiazza opravičil za odsotnost, predsednik FJK Massimiliano Fedriga pa se vabilu tako kot lani ni odzval.
Bazoviški junaki veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. Člane tajne antifašistične organizacije Borba so na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930.
V Italiji uradno še vedno veljajo za teroriste, zato si odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo. Pomembno vlogo pri tem bi lahko imela poteza slovenskega in italijanskega predsednika Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, ki sta se četverici julija 2020 skupaj poklonila ob spomeniku pri Bazovici.
Niz dogodkov ob letošnji obletnici se je začel v petek s tradicionalnim recitalom mladih ob spomeniku v Bazovici, komemoracijo na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu ter mašo v Bazovici. V Sloveniji sta v petek potekali slovesnosti pred stavbo rektorata Univerze v Ljubljani in pred prvim antifašističnim spomenikom v Evropi v Kranju. V okviru letošnjih dogodkov prirejajo tudi tradicionalni taborni ogenj, spominski planinski pohod in mednarodni odbojkarski turnir za Pokal Bazoviških junakov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje