Menu Item
Zvončki se poslavljajo, zelenice pa prevzemajo trobentice, tulipani, žafrani in marjetice. Tudi številna drevesa že brstijo, pomlad je v polnem razmahu. Cvetni prah v zraku sicer alergikom že od januarja povzroča težave, za vogalom je drugi val, je za N1 povedala vodja enote za aerobiologijo na nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Andreja Kofol Seliger.
Sezona alergenega cvetnega prahu se v Sloveniji začne s cvetenjem leske in jelše, navadno konec januarja ali v začetku februarja. Letos so se prva leskova zrna pojavila že prej, v prvi polovici januarja, ko je bilo za zimski čas nenavadno toplo. Do konca meseca je zacvetela še jelša in v ozračju smo zabeležili prvi val cvetnega prahu. Zdaj je za vogalom že drugi, je za N1 povedala vodja enote za aerobiologijo na nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Andreja Kofol Selige.
Med drugim valom cvetnega prahu cvetijo breza in sorodni gaber, prav tako se je že začelo cvetenje jesena, ki ima alergene, podobne oljki. “Na Obali moramo k cvetnemu prahu leske in jelše prišteti še zrna cipresovk, ki so tudi alergena,” dodaja aerobiologinja.
Odgovor na vprašanje, kje je obremenitev največja, ni tako lahek, je izpostavila. Obremenitev je namreč odvisna od več različnih dejavnikov in jo je zelo težko oziroma skoraj nemogoče točno napovedati – višino obremenitve načeloma krmili vreme. “Vremenske razmere lahko omejujejo razvoj cvetov, sproščanje cvetnega prahu iz cvetov, padavine pa izperejo cvetni prah iz zraka. Pomemben omejevalni faktor v hladnejšem delu leta so nizke temperature, čez leto suša,” je razložila Kofol Selige.
Aerobiologinja je tudi poudarila, da je zaradi omenjenih dejavnikov nemogoče napovedati, kakšna sezona obremenitve s cvetnim prahom nas čaka v nadaljevanju pomladi, poleti in jeseni.
Najmanjše obremenitve s cvetnim prahom v nižinah so sicer navadno na Obali, kjer je zaradi prisotnosti morja manj virov cvetnega prahu. Obenem na obremenjenost vplivajo tudi stalni vetrovi in razširjenost posameznih vrst rastlin.
NLZOH obremenitve s cvetnim prahom v Sloveniji spremlja na štirih postajah. Te stojijo v Ljubljani, Izoli, Lendavi in Mariboru. Postaje zbirajo vzorce, ki jih analitiki v laboratoriju ročno pregledajo s posebnim svetlobnim mikroskopom. “Za zdaj ni še nič avtomatskega,” je opisala Kofol Selige.
Koledar cvetnega prahu:
Obremenitev v Izoli (Foto: NLZOH)
Obremenitev Ljubljana (Foto: NLZOH)
Obremenitev Maribor (Foto: NLZOH)
Obremenitev Lendava (Foto: NLZOH)Obremenitev v Izoli (Foto: NLZOH)Obremenitev Ljubljana (Foto: NLZOH)
Kako si lahko pomagate sami?
Alergiki na cvetni prah si lahko najbolj pomagajo sami, pravijo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Svetujejo jim, naj se v času cvetenja rastlin, na katere so alergični, čim manj zadržujejo v njihovi bližini, pozorni naj bodo tudi na prezračevanje.
Če ste alergični na cvetni prah, se v času cvetenja izogibajte športni aktivnosti na prostem in bodite pozorni na prezračevanje, tudi v avtomobilu. “Bodimo pozorni: nekatere rekreacijske površine in igrišča so zasajena z visoko alergenimi drevesi in obkrožena z nepokošeno cvetočo travo,” na spletni strani opozarja NIJZ. Cvetni prah lahko v dom prinesete tudi na oblačilih, oziroma to storijo vaši hišni ljubljenčki.
“Bodite pozorni na razvoj cvetenja v vašem neposrednem okolju. Drevesa in grmi v bližini stavb so lahko velik vir cvetnega prahu, ki se ob prezračevanju prenese tudi v bivalne prostore in se nalaga v hišnem prahu,” priporočajo tudi na agenciji za okolje.
Če se zaradi vaše alergije pojavijo hujše zdravstvene težave, obiščite zdravnika, pa še opozarja NIJZ.
Alergija na cvetni prah se najpogosteje kaže v obliki senenega nahoda, z znaki kot so vodeni izcedek iz nosu, močno kihanje v napadih, zamašen nos, oteženo dihanje in srbenje nosu. Srbijo lahko tudi ušesa in žrelo, oči so pekoče oziroma srbeče, pojavljajo se občutek peska v očeh. Oči se lahko tudi prekomerno solzijo in so pordele.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!