Menu Item
Bo vlada težave na nepremičninskem trgu reševala z ostrejšimi pravili kratkoročnega oddajanja stanovanj? Na mizi je namreč možnost, da bi sobodajalci stanovanja kratkoročno, torej turistom, lahko oddajali največ 30 ali 60 dni na leto. Sobodajalci se na drugi strani strinjajo, da bi to področje pri nas res morali bolj natančno urediti, a da bi predlagane omejitve za turizem, ki bi izgubil svoj naboj, pomenile katastrofo. Kaj torej predlaga država, kakšno vlogo bodo imele občine in kako se bodo spremembe odrazile na nepremičninskem trgu in v turizmu? O tem v soočenju v oddaji N1 STUDIO.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost pripravlja nov zakon, s katerim bi ostreje omejili oddajanje nepremičnin v turistične namene. Premlevajo možnost, da bi sobodajalci stanovanja kratkoročno lahko oddajali največ 30 ali 60 dni na leto. Zakaj?
Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost, je v oddaji N1 STUDIO pojasnil, da je to področje v Sloveniji nepregledno in netransparentno urejeno, nekajdnevni najemi prek zelo priljubljenih platform, kot sta Airbnb in Booking, pa višajo najemnine.
“Denimo, primer investicije v Ljubljani, ki je bila eksplicitno namenjena kratkoročnemu najemu. Tu so potem oskrbovana stanovanja na Bledu in v Ljubljani, ki danes to sploh niso, ampak so namenjena kratkoročnemu najemu. Poznamo tudi primere novogradenj tako v prestolnici kot drugje, kjer se je od kupcev vnaprej pričakovalo, da podpišejo soglasje za kratkoročni najem v večstanovanjski stavbi,” je Ploštajner postregel z nekaj primeri.
Pojasnil je, da je prav kratkoročno oddajanje nepremičnin eden od pomembnejših faktorjev, zakaj se najemnine v Sloveniji višajo, stanovanj za dolgoročni najem pa je vse manj, tako v Ljubljani kot tudi drugih turističnih krajih, kot so slovenska Istra, Bled, Bohinj in Bovec.
“V zakonu, ki sicer spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ni jasne definicije, kaj je sobodajalec oziroma kaj je dejavnost, pod katero se lahko oddaja stanovanje ali soba. Posledično nimamo podatka, koliko stanovanj se oddaja na takšen način in kakšne so izgube na najemnem trgu. Vemo pa, da je posledica tega izguba enot za dolgoročni najem.”
Kakšne rešitve torej na ministrstvu predlagajo? Ploštajner je povedal, da se zgledujejo po praksah iz tujine, ključno pa je, da se stanovanj ne bi več uporabljalo za namen turizma, temveč da (p)ostanejo prostor, kjer si človek ustvari dom in družino.
Predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman je poudarila, da vladna stran preveč izhaja iz razmer v prestolnici, kar pa ni prav, saj bodo z omejitvijo oddajanja stanovanj na 30 ali 60 dni na leto nastradali tudi vsi ostali sobodajalci po državi.
“Sploh se ne bi mogli ukvarjati s to dejavnostjo, ki v družinsko blagajno prinaša neki prihodek. Sobodajalstvo ne obstaja zaradi platforme Airbnb, ampak je z nami že dolgo časa in je steber slovenskega turizma. V mnogih primerih gre za družinsko tradicijo, s spremembami, kot jih predlagajo na ministrstvu, pa bi turizem lahko izgubil naboj,” je opozorila.
Na drugi strani je bil Ploštajner jasen, da podobne ureditve v številnih evropskih turističnih mestih že poznajo, kar pomeni, da “kakovostna dostopna stanovanja za dolgoročni najem in turizem lahko in morata soobstajati”. Prav to ravnovesje mora država skupaj z lokalnimi skupnostmi vzpostaviti.
Strinjal se je, da je sobodajalstvo v samem začetku res predstavljalo nek družinski posel, rešitev za visokogorske in posamezne kmetije, a da je zdaj status in način oddajanja stanovanj to že prerasel ter se močno zažrl v stanovanjsko področje. “Ko se je pojavil Airbnb, pa je tovrstno oddajanje eksplodiralo in ima veliko negativnih učinkov na družbo.”
Zanikal je, da bi s spremembami onemogočali turistično dejavnost, po njegovih besedah želi vladna stran zgolj poskrbeti, da sobe in stanovanja za kratkotrajni najem vsi oddajajo kot poslovno dejavnost, “kar tudi je”.
Tudi strokovna združenja sicer opozarjajo, da je treba tovrstno kratkoročno oddajanje nepremičnin na določen način regulirati, saj gre za enega glavnih “motilcev” stanovanjskega trga. To poudarja Boštjan Udovič, predsednik Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije, z njim pa se strinjajo tudi na Turistično-gostinski zbornici in v Združenju hotelirjev Slovenije.
Nasprotno menijo v združenju sobodajalcev in opozarjajo, da se bo zgodila katastrofa, če vlada kratkoročne najeme omeji na tak način.
Rezman še je povedala, da se v združenju sicer strinjajo, da področje ni urejeno, a namesto predlaganih sprememb, ki slonijo na situaciji v Ljubljani, bi morala vlada postaviti bolj jasna pravila za sobodajalce. “Da bi vedeli, kaj smemo in česa ne. Pravila naj bodo jasna in se jih bomo držali. Namesto tega je naše člane zdaj strah, kakšne omejitve jih bodo doletele. Nekateri sobe oddajo že več desetletij,” je dejala.
S predlogom sprememb, ki ga pripravlja vlada, bi nekatere dodatne pristojnosti lahko dobile tudi občine, ki že zdaj igrajo ključno vlogo v prostorskem načrtovanju in urejanju.
Bodo lahko same odrejale pravila igre in kako?
Kdaj bi spremembe lahko zaživele? Ploštajner je dejal, da tudi na evropski ravni že dlje časa tečejo pogovori o uredbi, ki bi urejala to področje v celotni EU. “Proces je ta trenutek v trialogu: med evropskim parlamentom, komisijo in svetom, ki je uredbo že potrdil, komisija pa tudi na neki način.”
Ko bo uredba sprejeta, bo po besedah državnega sekretarja določala, da morajo države v dveh letih pripraviti nacionalni regulatorni okvir, temelj katerega bi bil, da se mora vsak ponudnik registrirati v register, “kar pri nas že imamo urejeno”, in pridobiti identifikacijsko številko, preko katere se bo sobodajalce lahko nadziralo.
Spremembe zakona o gostinstvu pa bi radi, je povedal Ploštajner, uvedli čim prej. “Ker je situacija na stanovanjskem področju tako urgentna, da si zasluži urgentno delovanje.”
Konkretnih podatkov, kako so cene najema kratkoročnih nastanitev vplivale na tako imenovane običajne najeme, ko stanovalci v stanovanju živijo dlje časa in plačujejo mesečno najemnino, po besedah sekretarja ni. Analize, je dodal, kažejo na izjemen porast kratkoročnega oddajanja in prisotnosti nastanitvenih obratov na različnih platformah, podatki iz tujine, kjer so kratkoročne najeme že omejili, pa so medtem dobri.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje