Menu Item
Oboževalci pustnih norčij lani zaradi slabega vremena niso prišli na svoj račun. Organizatorji pustnih dogodkov v treh pustnih prestolnicah, na Ptuju, v Cerknici in v Cerknem, pa se letos nadejajo, da bodo njihove tradicionalne pustne šeme – kurenti, Butalci in laufarji – opravile svojo nalogo in v mesta, kjer pričakujejo tudi po več deset tisoč obiskovalcev, s seboj prinesle prve zametke pomladi.
Zakorakali smo v pustni čas. Ta bo svoj vrhunec dosegel na pustni torek, 4. marca. Pustna sobota bo 1. marca, pustna nedelja pa 2. marca.
Preverili smo, kako ga bodo proslavili v treh “pustnih prestolnicah”: na Ptuju, v Cerknici in Cerknem.
Potem ko je lani pustna rajanja v vseh treh mestih pokvaril dež – na Ptuju so denimo skrajšali traso povorke, v Cerknici pa jo celo odpovedali –, se letos nadejajo lepšega vremena. Priprave na osrednje dogodke so tako že mesece v polnem teku.
Kurenti že poskočili v pustni čas, privabili naj bi sto tisoč obiskovalcev
Na Ptuju, slovenski prestolnici pusta, se že od sredine lanskega leta pripravljajo na tradicionalno Kurentovanje. Lonely Planet ga je umestil med deseterico najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Gre za največji etnografski muzej na prostem, hkrati pa enega največjih pustnih karnevalov v tem delu Evrope. Kot je za N1 povedal direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj Matic Ber, bo Kurentovanje po pričakovanjih organizatorjev letos privabilo več kot 100.000 obiskovalcev.
Ti so si prvo, otvoritveno etnografsko povorko lahko ogledali že minulo soboto. Vse do pustnega torka, ko se dogajanje zaključi, se bodo dogodki zvrstili skoraj vsak dan. “Mesto v pustnem času zaživi,” je vzdušje med pustnim časom opisal Ber.
Organizacija tako velikega dogodka, ki se bo na pustno nedeljo zaključil s tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko, pa je tako vsebinski kot logistični zalogaj. Organizatorji bodo zato okrepili turistično infrastrukturo in nastanitvene kapacitete, poskrbeli za prometne rešitve in varnostne ukrepe v času povork, na svoj račun bodo prišli tudi lokalni gostinci.
Pustni program sicer vsako leto ohranja tradicionalne elemente, letos pa bo novost to, da bodo še okrepili mednarodno sodelovanje pustnih skupin ter dodali nove lokalne vsebine in dodatne animacije za otroke.
Simbol pustovanja tako na Ptuju kot tudi širše so kurentovi obhodi, ki so tudi zaščiten element nesnovne kulturne dediščine pri organizaciji Unesco.
V Cerknici letos poseben jubilej
Na drugem koncu Slovenije, v Cerknici, bo letošnji pust nekaj posebnega, saj Pustno društvo Cerknica praznuje 50. obletnico ustanovitve. Zaradi tega “Butalci” pripravljajo ogromno novosti, s pripravami pa so začeli že takoj po koncu lanskega pustovanja.
Poleg tradicionalnih dogodkov, kot so žaganje babe, otroška maškarada, pustne zabave in veliki pustni karneval, bodo predstavili tudi dokumentarni film in knjigo, ki sta nastala ob jubileju društva.
Največja novost letošnjega velikega pustnega karnevala pa bo nova velika figura, butalski medved, ki se bo obiskovalcem predstavil na pustno nedeljo ob točno 12.32. Pridružil se bo starim mačkom karnevala, več metrom visokim figuram coprnice Uršule, povodnega moža Jezerka, ščuke velikanke, največjega žabca na svetu, velikega zmaja in Butalcev. Vsako leto se Cerknica na debeli četrtek, letos je to 27. februar, namreč za en teden spremeni v Butale.
Pustne dogodke v Cerknici vsako leto obišče več kot 30.000 ljudi, letos pa jih v društvu zaradi okroglega jubileja pričakujejo še nekoliko več. Obiskovalci si lahko tam rezervirajo tudi prenočišča in z Butalci tako pustujejo več dni.
Zakaj za pusta “žagajo babo”?
Za pustom stoji mitična zgodba, s katero so si ljudje že pred stoletji razložili pojave v naravi, ki si jih drugače niso znali razlagati. “Gre za postopke, s katerimi so si ljudje izmislili boga,” je za N1 povedal arheolog, zgodovinar in etnolog s Slovenske akademije znanosti in umetnosti dddr. Andrej Pleterski.
V podobne različice iste mitične zgodbe o pustu so verjeli Evropejci celotne severne poloble zmernega pasu, torej tudi Slovenci. Pripoveduje o paru, moškemu in ženski. V poletni polovici leta nenehno spolno občujeta, pri čemer se ustvarja življenjska energija, iz katere izvirajo rastline in živali.
Jeseni pa moški omaga. Takrat ga njegova partnerica kastrira, mu odvzame njegov ud “kot ognjeno orožje, kar lahko vidite kot strelo”. Ženska postane gospodarica te strele, on pa je navidezno mrtev in naslednje mesece porabi za regeneracijo. Ona je preoblečena v moškega in zavrača vse moške snubce, je neplodna, pusta – in od tod izraz pust. Pleterski razlaga, da od tod izvirajo izrazi, da za pusta “žagajo” ali “kurijo babo”. V resnici gre za žaganje ali kurjenje pusta oziroma te ženske, preoblečene v moškega.
Nato pride spomladanski preobrat. Dotlej kastrirani in in ostareli moški se čez zimo prerodi ter si spomladi vzame nazaj svoje izgubljeno ognjeno orožje tako, da s prisilnim spolnim odnosom “žge” zdaj ostarelo in staro babo. Funkcija tega prisilnega spolnega odnosa je pomladitev stare babe v mlado plodno nevesto, da se lahko spet začne nov poletni ciklus.
“Doživetje običaja v najbolj pristni obliki”
“Ko za pusta pridete v Cerkno, je to doživetje običaja v najbolj pristni obliki – ne iz fotografij ali posnetkov, ampak so liki na cerkljanskih ulicah v svojem domačem okolju, kamor spadajo,” je za N1 povedal Miha Bavcon iz društva Laufarija Cerkno. Dodal je, da je pustni čas za Cerkno zelo pomemben, saj mesto takrat v primerjavi s preostankom leta precej oživi.
Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki naj bi izviral še iz poganskih obredov in pri katerem se tradicionalne cerkljanske pustne šeme, laufarji, v sprevodu zbirajo vse od prve nedelje v letu do pustne nedelje. Takrat se zgodi glavni dogodek, ko se glavnemu liku Laufarije, Pustu, prvič prebere “obtožnica”, torej česa vsega je letos obtožen, denimo slabega vremena in slabe letine.
Na osrednjem dogodku letos na Glavnem trgu pričakujejo od 1.500 do 2.000 obiskovalcev – več kakor lani, ko jim jo je nekoliko zagodlo slabo vreme. V društvu so se letos po Bavconovih besedah tudi nekoliko bolje pripravili na možnost slabega vremena, s pripravami na pust pa so začeli že pred novim letom. Treba je namreč nabrati ves material za izdelavo pustnih oblek, predvsem mah, ki se uporabi za izdelavo Pustove obleke.
Na pustni torek obtožnico preberejo še enkrat in Pusta spoznajo za krivega, nato pa sledi sklepno dejanje, usmrtitev Pusta.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje