Priključitev Primorske k matični domovini: "Tujega nočemo, svojega ne damo"

Po več kot dveh desetletjih italijanske okupacije se je Primorska po drugi svetovni vojni – natančneje z uveljavitvijo Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 – priključila Sloveniji (oziroma takratni Jugoslaviji).

Primorska regija je bila Kraljevini Italiji priključena po prvi svetovni vojni, meja med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS pa je bila vzpostavljena z Rapalsko pogodbo (podpisano leta 1920). Pod italijansko državo je v obdobju po prvi svetovni vojni živelo približno 360.000 Slovencev, za ponovno priključitev Primorske k matični domovini pa so zaslužni pripadniki odporniške organizacije TIGR (oblikovana v dvajsetih letih) in kasneje primorski partizani.

"Priključitev Primorske Sloveniji je za Slovence, ki so živeli onstran meje, pomenila konec fašističnega terorja, prisilnega raznarodovanja in grobih asimilacijskih pritiskov, ki so jim bili izpostavljeni v obdobju med obema vojnama. A ta dogodek ima za našo zgodovino še veliko večji in usodnejši pomen; simbolizira povezovanje Slovencev na zedinjenem ozemlju," je ob današnjem državnem prazniku sporočil predsednik DZ Igor Zorčič.

"In prav dejstvo, da niti 25 let fašističnega terorja in življenja v nečloveških okoliščinah ni zlomilo uporniškega duha Primorcev in poteptalo njihovih sanj o lastni državi, je večna zgodba o tem, da je človeško hrepenenje po svobodi močnejše od katerekoli ideologije in politike, ne glede na to, kako močna sila stoji za njo," je še sporočil Zorčič.

In dodal: "Primorke in Primorci so s svojo vztrajnostjo in upornostjo večkrat pomembno prispevali k razvoju dogodkov, ki so odločilno vplivali na našo skupno zgodovino. Nikoli se niso sprijaznili s prepovedjo uporabe slovenskega jezika, z zapiranjem slovenskih šol in društev, nenazadnje, s požigom Narodnega doma."

Proslava letos v Idriji

Letošnja proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini je letos gostovala v Idriji, udeležil pa se je je tudi predsednik RS Borut Pahor. "Žal je zgodovina Sloveniji namenila obdobje, ko ji je bila Primorska odvzeta in so tukajšnji kraji in ljudje sodili v podobo druge države. Temu dejstvu navkljub pa so vedno ohranili pripadnost svojemu narodu," je na sobotni slovesnosti povedal Tomaž Vencelj, župan Občine Idrija.

Na proslavi, ki jo je režiral Idrijčan Dušan Moravec in je potekala pod sloganom "Tujega nočemo, svojega ne damo!", je idrijski župan med drugim spregovoril o borbenosti prebivalcev Primorske, umanjkala pa niso niti sporočila o priložnostih regije v prihodnje.

"Poleg neomajne pripadnosti slovenskemu narodu je ena od značilnosti primorskega človeka tudi njegova borbenost, ki mu je skozi zgodovino pomagala obstati in preživeti v tem prostoru," je opisal Vencelj. "Nič nam ni bilo podarjeno ali vrnjeno, vse je bilo priborjeno v krvavem boju," pa je v imenu veteranskih organizacij povedal Bojan Režun.