Menu Item
Odbor DZ za delo je danes za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku pripravil predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Meiro Hot iz SD. Po predlogu bi 15. septembra praznovali priključitev Primorske k matični domovini, ne pa več vrnitve k njej. V SDS so vložili dve dopolnili, s katerima so želeli doseči, da se besedilo zakona ne bi spreminjalo. Vendar pa ju odbor ni podprl.
Poslanka SD Meira Hot je v predstavitvi zakonskega predloga dejala, da je politika dolžna slišati poimenovanje, ki živi med ljudmi, to pa je priključitev. Kot je poudarila, je “zgodovina trpljenja, a tudi zmagoslavja v srcih Primork in Primorcev zapisana na vsakem koraku življenja”. “Boj proti tiraniji fašizma je pomemben del kolektivne identitete na Primorskem kot tudi v vsej Sloveniji, in ta spomin z leti ne usiha,” je povedala.
Priključitev je po njenih besedah rezultat pariške mirovne pogodbe iz leta 1947. “Primorska ozemlja se niso vrnila, ampak so se izborila v mukotrpnem boju,” je opomnila. Predlog spremembe, ki je bil vložen decembra lani, je sicer pripravilo osem primorskih poslancev iz vrst koalicijskih SD, Levice in Gibanja Svoboda, poleg Hot še Matej Tašner Vatovec iz Levice, iz Svobode pa Robert Janev, Mirjam Bon Klajnšček, Tamara Kozlovič, Aleksander Prosen Kralj, Andreja Živic in Mateja Čalušić, ki je kasneje postala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi so v predlogu navedeni kot prvopodpisani.
Vlada je v svojem mnenju, ki ga je predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, predlog podprla. Pri tem je upoštevala dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. Prav tako je predlog podprla Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Predsednik zveze Marijan Križman je menil, da poimenovanje iz veljavne ureditve iz leta 2005 ni v skladu z zgodovinskimi dejstvi in mu Primorci nasprotujejo.
Nasprotniki predloga zahtevajo primernejše poimenovanje
Pač pa obravnavanega predloga ne podpira komisija DS za socialno varstvo. Predlagatelj naj glede na njihov sklep znova preuči svojo rešitev in za poimenovanje praznika najde primernejše poimenovanje, ki bo temeljilo na širšem političnem in družbenem konsenzu in ne bo razdvajalo slovenskega naroda. Člani komisije, ki so predlagani spremembi nasprotovali, so motiv za predložitev zakonskih sprememb ocenili kot ideološki, je dejal predsednik komisije Danijel Kastelic.
Tudi v SDS in NSi so predlogu nasprotovali. Vlagatelji temo zlorabljajo in z njo “hranijo svoje volivce”, je menil Aleksander Reberšek iz NSi. Eva Irgl iz SDS pa je spomnila, da je bil predlog takšne zakonske spremembe v DZ vložen že leta 2019 in Primorci so ji že takrat povedali, da se zavzemajo za ohranitev besede vrnitev. Po njenih navedbah je edini zgodovinski dokument, ki govori o priključitvi, dokument vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte iz leta 1943, ki pa nikoli ni imel pomena v mednarodnem pravu.
Predlog naslavlja desetletna prizadevanja Primorcev
Koalicijski poslanci so medtem izpostavili pomen obravnavanega predloga. Predlog, ki ga je vložilo osem poslancev iz vseh treh koalicijskih strank s Primorske, naslavlja desetletna prizadevanja Primorcev, da njihov praznik dobi pravo poimenovanje in s tem polno identiteto, je opomnila Tamara Kozlovič iz Svobode, ki je med vlagatelji predloga.
V Levici pa so v sporočilu za javnost zapisali, da predlog ustreza zgodovinskim dejstvom in je skladen z načinom obeleževanja praznika med Primorkami in Primorci. Obeleževanje dneva priključitve, ne pa vrnitve, je od nekdaj del primorske tradicije in kolektivne identitete. Ta termin brez izjeme uporabljajo vse primorske občine, borčevska društva in združenja, ki organizirajo slavnostne prireditve, so navedli.
“V kolektivni identiteti Primorcev je priključitev izid dolgoletnega in požrtvovalnega boja za narodne pravice. Preživeli smo desetletja poitalijančevanja in represije, požigov in škvadrističnih pohodov ter navsezadnje še drugo svetovno vojno,” je zapisal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec, ki je med vlagatelji predloga. Kot je dodal, so bili z organizacijo TIGR in Borbo ter v soseščini z bližnjo Labinsko republiko prvi v Evropi, ki so se uprli. “Skozi upor smo si izborili ne zgolj pravico, da govorimo svoj jezik in kulturo, ampak tudi zgradimo svobodno in enakopravno družbo. Vse to je privedlo do priključitve,” je izpostavil.
DZ je novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero je kot nov praznik uvedel 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini, sprejel po skrajšanem postopku septembra 2005. Praznik, ki pa ni dela prost dan, obeležuje spomin na 15. september 1947, ko je začel veljati Pariški sporazum med Italijo in Jugoslavijo, na podlagi katere je območje Primorske prešlo pod okrilje Jugoslavije.
Z isto novelo je bil 17. avgust razglašen za praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 23. november pa za dan Rudolfa Maistra.
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, ki je bil takrat poslanec SD, pa je leta 2019 v DZ vložila predlog spremembe zakona z isto vsebino kot danes obravnavani predlog. DZ je predlog sprejel, a je pri vnovičnem glasovanju po vloženem vetu DS zanj maja 2019 glasovalo le 42 poslancev. Za vnovično potrditev bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje