Prior Janko Štampar: “Žurk in pijank” v križevniški cerkvi ne bo več

Kultura 16. Maj 202210:50 > 11:015 komentarjev
Delite:
Križevniška cerkev, Križanke
Foto: Uroš Kokol/N1

Spor o tem, kdo bo lastnik križevniške cerkve, traja že desetletja. Čustva so še vedno razgreta, čeprav je ostalo samo še vprašanje, ali bi križniški red cerkev uporabljal tako, da ne bi motil programa Križank. Na primer, ali bi ponoči prižigal luči in ali bi dovoljeval prireditve v cerkvi. Prior Janko Štampar zagotavlja, da bi križniški red dovolil vse, kar je bilo v cerkvi do zdaj, samo "žurk in pijank" ne bo več.

V dneh okoli volitev je ministrstvo za kulturo spet odločilo, da se križevniška cerkev vrne križniškemu redu, ki je del Rimskokatoliške cerkve (RKC). Na ljubljanski občini in občinskem zavodu Festival Ljubljana so se odzvali ostro. Napovedali so, da bodo odločitev izpodbijali na upravnem sodišču, ljubljanski župan Zoran Janković pa je odhajajočemu ministru za kulturo Vasku Simonitiju očital, da je škodljiv za Ljubljano.

Oster odziv občine in njenega zavoda se vsaj na prvi pogled zdi razumljiv, saj je odhajajoča vlada zagotovo bolj naklonjena RKC kot prihajajoča. Vendar je bila zadnja sodba upravnega sodišča takšna, da je moralo ministrstvo za kulturo tokrat dejansko odločiti samo še o zelo ozkem vidiku spora.

Kaj pravi sodišče?

Ministrstvo za kulturo je zdaj križevniško cerkev križniškemu redu dodelilo že četrtič, a je upravno sodišče prejšnje tri odločbe razveljavilo. Prvič je ministrstvo tako odločitev sprejelo leta 1995, ko sta vlado vodila Janez Drnovšek in LDS, drugič leta 2007, v času prve vlade predsednika SDS Janeza Janše, in tretjič leta 2017, ko je bila na oblasti Stranka Mira Cerarja.

Po zadnji odločitvi se je leta 2019 križniški red v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik parcele, na kateri stoji cerkev. Festival Ljubljana, ki upravlja cerkev, pa redu ni želel izročiti ključev cerkve. Tega mu tudi ni bilo treba storiti, saj odločba ministrstva še ni postala pravnomočna. Festival se je namreč pritožil na upravno sodišče.

Julija 2020 je upravno sodišče odločbo odpravilo in zadevo vrnilo ministrstvu v ponovno odločanje. Pri tem je dalo sodišče tudi navodila ministrstvu, kako naj odloča. Ta navodila pa Festival Ljubljana in ministrstvo za kulturo interpretirata različno. Kaj torej piše v sodbi upravnega sodišča?

Za odločitev o lastniku križevniške cerkve sta ključna njena lokacija in povezanost z neposredno okolico. Sodišče je ocenilo, da je morebitna ovira za vračilo cerkve križniškemu redu 4. odstavek 19. člena zakona o denacionalizaciji. Ta določa, da nepremičnine ni mogoče vrniti prejšnjemu lastniku, če bi se bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin.

“Moteče luči”

Križevniška cerkev stoji na območju ljubljanskih Križank. Tam so priljubljeni prireditveni prostor, ki ga upravlja Festival Ljubljana, ter prostori, ki jih uporablja srednja šola za oblikovanje in fotografijo. Cerkev je na robu kompleksa Križank in ima ločen vhod.

Ministrstvo za kulturo meni, da križevniška cerkev ni del enotnega kompleksa Križank. Poleg tega trdi, da vračilo križevniške cerkve ne bi motilo programa, ki ga v Križankah izvaja Festival Ljubljana.

Upravno sodišče pa je v sodbi leta 2020 zapisalo, da mora ministrstvo prav to preučiti v novem postopku. “Treba je ugotoviti, ali je križevniška cerkev del enotnega prireditvenega prostora, brez katerega tudi uporaba ostalih prizorišč ni mogoča oziroma je bistveno okrnjena,” je zapisal sodni senat.

Predstavniki Festivala Ljubljana so namreč zatrjevali, da se dogajanje v cerkvi vidi in sliši v ostalih delih Križank. “Luči so bistven del ambienta dvorišča. Če sočasno gorijo luči v cerkvi, je to moteče,” so dejali.

Poleg tega bi bile lahko za program Festivala Ljubljana moteče maše, ki naj bi onemogočale pripravo na dogodke, ki jih festival prireja v cerkvi. “En kulturni dogodek pomeni tri do štiri dni zasedenosti prireditvenega prostora z vajami, postavitvami kamer in podobno,” je v sodbi povzeto pojasnilo Festivala Ljubljana. Že s srednjo šolo se je težko usklajevati, so dodali. Izsek iz sodbe je spodaj.

Upravno sodišče križevniška cerkev
Foto : N1

Na ministrstvu za kulturo trdijo, da so v zadnji odločbi opravili nalogo, ki jo je naložilo sodišče. “Ugotovili smo, da dejavnost festivala v vseh prostorih in nepremičninah, ki jih uporablja v sklopu Križank, z vrnitvijo križevniške cerkve ne bo ogrožena,” so pojasnili.

Pri Festivalu Ljubljana, ki ga vodi Darko Brlek, pa vztrajajo, da bi vrnitev cerkve denacionalizacijskemu upravičencu v naravi “okrnila prostorsko kompleksnost Križank kot enega najbolj prepoznavnih kulturnih središč pri nas in v centralni Evropi nasploh”. Vrnitev podržavljene cerkve v naravi bi pomenila drobljenje enovitega in celovitega kompleksa Križank ter bi predstavljala veliko oviro za izvajanje kulturnih in festivalskih prireditev, so še dodali.

Prior Štampar: Samo “žurk in pijank” ne bo več

Prior križniškega reda Janko Štampar je dejal, da so argumenti Festivala Ljubljana smešni. “Kot da si sproti izmišljujejo vedno nove pripombe,” nam je povedal v telefonskem pogovoru.

“Vsekakor se bomo prilagajali drug drugemu,” zagotavlja, “saj smo kulturni ljudje.” Okna cerkve se s prireditvenega prizorišča Križank ne vidijo, je poudaril. “Tako ali tako pa so maše dopoldan,” je dodal.

Kulturne prireditve v cerkvi bi dovolil, je obljubil. “Samo žurke in pijanke odpadejo,” je napovedal. Po Štamparjevem pripovedovanju so bile v križevniški cerkvi tudi zabave, včasih tudi s “turbofolk glasbo”, in včasih naj bi udeleženci zabave ponoči zvonili s cerkvenim zvonom. “Kaj ni tako, da je to prepovedano,” je spraševal.

Festival Ljubljana je križevniško cerkev res oddajal, je razvidno iz javno objavljene brošure. V njej je našteto, da je cerkev lahko namenjena manjšim koncertom, razstavam, sprejemom, večerjam, modnim revijam, poslovnim srečanjem, porokam …

Križevniška cerkev zabave
Foto : N1

Možnosti zabav v cerkvi brošura ne omenja, kljub temu pa so nekateri zunanji izvajalci vabili tja tudi s tem namenom.

Cerkev bi obnovil z denarjem, ki ga ima v zlatu

Štampar je leta 2016 za Dnevnik napovedal, da bi križevniško cerkev obnovil. To bi storil z denarjem, ki ga je red dobil v drugih denacionalizacijskih postopkih. Ker mu vseh nepremičnin, ki jih je imel nekoč v lasti, država ni vrnila v naravi, je redu izplačala odškodnino v obliki državnih obveznic. Njihova vrednost je bila 3,5 milijona evrov, vendar jih je Štampar po nasvetu finančne svetovalke prodal in z denarjem kupil zlato. “Takrat je bilo po 16.500 evrov za kilogram, danes je po 33.000,” je dejal za Dnevnik leta 2016. Od takrat je cena zlata še naraščala.

Križniški red je med drugim dobil odškodnino za parcele, na katerih stoji bežigrajski stadion. Zanje je prejel za 750.000 evrov državnih obveznic.

Štampar je za Dnevnik napovedal tudi, da bo po vrnitvi križevniške cerkve zahteval odškodnino za čas, ko je križniški red ni mogel uporabljati.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar