Prispevek za dolgotrajno oskrbo: so še možne spremembe?

Ministrski zbor je na četrtkovi seji potrdil novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, kot nam je dejalo več članov vlade, pa bi lahko finančni del dolgotrajne oskrbe doživel še nekatere spremembe. Po zakonu, ki je bil sprejet pred letom in pol, bodo sicer od 1. julija dalje zaposleni in delodajalci prispevali po en odstotek bruto plače, samostojni zavezanci dva odstotka, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.

Ker pa vse storitve z letošnjim poletjem še ne bodo zaživele, je mogoče slišati predloge, da s plačevanjem celotnega prispevka ne bi začeli takoj, temveč bi ga zviševali postopoma. V 14 dneh naj bi ministrstvo za solidarno prihodnost pripravilo ponovni izračun, na osnovi katerega bi presodili, ali je mogoče dinamiko vplačevanja prispevka še kaj spremeniti.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob robu današnje seje državnega zbora dejal, da so se za razmislek o morebitni spremembi plačevanja prispevka dogovorili v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), za to pa naj bi se zavzemali v delodajalskih vrstah.

Da je treba pri vprašanju dolgotrajne oskrbe "vendarle še enkrat pogledati, kako in na kakšen način bi postopoma uveljavljali plačila za dolgotrajno oskrbo", je sinoči v izjavi za POP TV dejal tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han.

Dogovor o višini prispevka za dolgotrajno oskrbo še pred 1. julijem

Podpredsednik vlade Matej Arčon je danes povedal, da se je o spremembi prispevka za dolgotrajno oskrbo pretekli teden pogovarjala tudi koalicija. "Lahko obljubim samo to, da se bomo pogovarjali na podlagi analiz, ki bodo opravljene. Ali se bomo dogovorili, da bo ta prispevek resnično znižan, pa trenutno ne morem obljubiti, ker je za to še prezgodaj," je izpostavil.

Novela zakona bo zdaj romala v parlamentarno proceduro, Arčon pa pričakuje, da bo sprejeta do 1. julija, ko bodo začele veljati nekatere pravice dolgotrajne oskrbe. Ali bo takrat veljalo znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo oziroma njegovo postopno višanje, pa bo znano v prihodnjih dneh oziroma tednih, je napovedal podpredsednik vlade.

Arčon je pojasnil, da je koalicija ministrstvu za solidarno prihodnost naložila izdelavo projekcij in analiz o stroških dolgotrajne oskrbe za letošnje in naslednje leto. Šele ko bodo te analize izdelane, se bo koalicija o tem pogovorila, je dejal. "Vsekakor bo to še pred 1. julijem," je poudaril Arčon in dodal: "Bistvo je, da imamo denar, da lahko začnemo izvajanje dolgotrajne oskrbe. Videli pa bomo, kakšni so dejanski stroški in ali bo ta prispevek previsok ali ne oziroma ali se ga da postopoma vpeljati."

Maljevac: Letos bomo prihranili del sredstev

"Brez financiranja ni dolgotrajne oskrbe. Zelo sem vesel, da se dolgotrajna oskrba že odvija na terenu in da bo v prihodnjih mesecih v veljavo stopila večina pravic. Seveda se lahko pogovarjamo tudi o prispevku, sam verjamem v socialni dialog," je poudaril minister Maljevac.

Ob tem je izpostavil, da je na eni strani možnost, da bomo dajali 20 evrov od povprečne plače in bomo imeli dostopne domove za starejše in oskrbnini pod zajamčeno pokojnino ali pa bo za te storitve treba plačevati 2.000 evrov in več.

"Verjamem v temelje solidarnosti, kamor sodi tudi dolgotrajna oskrba," je še navedel Maljevac.

Poudaril je, da že sprejeti zakon določa prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ali bo prišlo do spremembe njegove višine, pa bo odvisno od pogovorov v prihodnjih tednih.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost po Maljevčevih navedbah že imajo izračune o tem, koliko bo stala dolgotrajna oskrba v prihodnjih letih in desetletjih. "Predvidevamo, da bo letos nastal določen prihranek sredstev, ampak vsak cent, ki bo pobran za dolgotrajno oskrbo, bo za to tudi porabljen," je zagotovil minister za solidarno prihodnost.

Kaj prinaša novela zakona o dolgotrajni oskrbi?

Po predlogu bodo lahko tudi upokojenci postali oskrbovalci družinskega člana, Upokojenka ali upokojenec bo kot oskrbovalec dobil nadomestilo v višini 1,2 minimalne plače.

Hkrati bo lahko prejel 40 odstotkov svoje pokojnine. Ob tem predlog prinaša številne druge spremembe, "ki upoštevajo glas in željo ljudi, še posebej tistih, ki skrbijo za svoje bližnje", je dodal.

Upokojenci bodo lahko po predlogu oskrbovalci z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, so zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so predlog pripravili.

Poleg tega predlog po njihovih navedbah poenostavlja postopke za uporabnike, ki že prejemajo pravice iz obstoječega sistema socialnega varstva. Omogočen jim bo lažji in hitrejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe brez vnovičnega dolgotrajnega ugotavljanja stanja. Mladim, ki so do svojega 18. leta prejemali nego, pa bo ob prehodu v polnoletnost zagotovljena neprekinjena oskrba. Sistem jih bo namreč prevzel samodejno, pri tem pa ne bo vmesnega izpada storitev.

Prav tako bo omogočena oprostitev plačila za prehrano in nastanitev za tiste uporabnike, ki niso finančno zmožni pokriti teh stroškov. Krepi se vloga občin in izvajalcev, s čimer se zagotavlja večja povezanost in odzivnost sistema na lokalni ravni. Predvideno pa je tudi začasno dodatno sofinanciranje stroškov dela, tudi za študente in upokojence, ki sodelujejo v sistemu dolgotrajne oskrbe.