Pritisk na našo obalo postaja vse večji. Kako preprečiti negativne posledice?

Učinki množičnega turizma v slovenski Istri so po besedah profesorice na fakulteti za turistične študije primorske univerze Maje Uran Maravić "zelo vidni".

Na eni strani je opazna rast prihodkov v gostinstvu, trgovini in drugih storitvah, obnovljeni so številni trgi in promenade, obala pa je pridobila večjo prepoznavnost na svetovnem turističnem zemljevidu, pravi.

Na drugi strani pa lahko domačini, še posebej v glavni turistični sezoni, na svoji koži vsak dan občutijo negativne posledice turizma.

Prometni kolapsi, pritisk na okolje, večja poraba vode in energije, več odpadkov, posledično pa velik vpliv na kakovost življenja. Na pritiske turizma opozarja vse več nezadovoljnih prebivalcev.

"Občutki nelagodja se pogosto pojavijo v času poletne sezone, ko se obalna mesta napolnijo do zadnjega kotička, promet zastaja, parkirišča so zasedena, cene v trgovinah in na nepremičninskem trgu pa letijo v nebo," pripoveduje Uran Maravić. Po njenih besedah to ne pomeni, da domačini turistov ne želijo, temveč da vse bolj razumejo tudi negativne strani množičnega turizma.

Prelomna točka

Prelomna točka, ko so po mnenju profesorice domačini na turizem začeli gledati bolj kritično, se je zgodila med letoma 2016 in 2019.

Dežela pod Alpami je takrat polnila svetovne medije, ki so jo razglašali kot zeleno in trajnostno destinacijo. Posledica: občutno povečanje števila obiskovalcev, tudi v obalnih mestih.

"Koper je na primer doživljal skokovit porast prihoda križark, ki so v enem dnevu v mesto pripeljale več tisoč obiskovalcev. Hkrati so se močno razmahnile platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj, kar je povzročilo, da so se nekatera mestna središča preoblikovala iz bivalnih okolij v turistična območja. Vse to je preseglo zmogljivosti prostora, infrastrukture in tudi socialnega tkiva, kar je povzročilo prve signale, da je treba turizem bolj premišljeno upravljati."

Sledila je pandemija covida-19, zdaj pa lahko znova opazujemo podoben obseg turizma kot pred šestimi leti.

"Infrastruktura pa se v tem času ni spremenila, zato je občutek prekomernega turizma in negativnih učinkov tega še večji," je jasna Uran Maravić.

Hrup, gneča, turistifikacija, kazniva dejanja ...

Na najbolj obremenjenih lokacijah v občini Piran tako opažajo prometno obremenjenost in hrup, ki vplivata na kakovost življenja občanov.

"Poleg tega se soočamo s preobremenitvijo lokalne infrastrukture, povečano količino odpadkov ter višjo stopnjo kaznivih dejanj in prekrškov ter antisocialnega vedenja. Negativni učinki se še posebej kažejo v poletni turistični sezoni, ko je obremenitev največja," so pojasnili.

V Mestni občini Koper izpostavljajo predvsem velike obremenitve na lokalnih cestah poleti in med prazniki. "Če tega področja ne bomo primerno uravnali, obstaja tudi nevarnost dolgoročne t. i. turistifikacije starega mestnega jedra Kopra, tj. da se funkcije v mestu vse bolj specializirajo za turiste."

Že nekaj časa namreč opažajo, da se vse več stanovanj spreminja v apartmaje.

Uran Maravić prikimava. Cene najemnin zaradi turističnega povpraševanja so se namreč dvignile toliko, da so morali številni domačini dom iskati v zaledju.

Promet paralizira obalne kraje

Da bi zmanjšali vpliv množičnega turizma na domačine, je treba po besedah profesorice nujno razmišljati o prometnih rešitvah, kot so parkirišča na obrobju mest in okrepljen javni prevoz.

Kot smo že večkrat poročali, je bilo življenje na Obali mnogokrat paralizirano. Trume turistov, ki niso želeli stati v zastojih na glavnih cestah skozi slovensko Istro, so iskali "bližnjice", ki vodijo po lokalnih cestah. Te so ozke in vijugaste, zato se je že večkrat pripetilo, da so se avtodomi in prikolice zataknili, na pomoč pa je morala prihiteti celo avtovleka ali gasilci. Voznikov niso ustavile niti 200-evrske globe.

V Kopru so zato na lokalnih cestah pred leti postavili table, ki dovoljujejo zgolj lokalni promet. V prometno najbolj obremenjenih terminih pa na pravila na terenu opozarjata tudi policija in občinsko redarstvo.

Lani so zunanjemu izvajalcu naročili snemanje kategoriziranih občinskih cest, s pridobitvijo posnetkov celotnega kategoriziranega cestnega omrežja pa so ustvarili video almanah, ki je med drugim lahko podlaga za izločitev preobremenjenih cestnih odsekov s predlaganih poti večjih ponudnikov navigacijskih storitev.

"Tranzitni promet je po izvedenih ukrepih na lokalnih cestah precej manjši v primerjavi s preteklimi leti," poročajo iz Kopra.

Tudi v občini Ankaran si pomagajo z redarji, opozorilnimi tablami in fizičnimi ovirami, ki služijo predvsem v boju proti parkiranju na neprimernih mestih, kot so vinogradi, travniki ali zavarovana območja. Dodatno so uvedli še brezplačni poletni avtobus, ki povezuje ključne točke občine in turistom omogoča okolju prijaznejši dostop do obale in drugih lokacij.

Občine so ključne

Občine imajo po mnenju profesorice ključno vlogo pri blaženju negativnih učinkov množičnega turizma, tako da panogo usmerjajo v bolj trajnostno smer.

Uran Maravić poudarja, da morajo najprej določiti, kakšne so zmogljivosti posameznega območja, na podlagi tega pa upravljati turistične tokove.

Kako? Z razvijanjem novih turističnih produktov lahko obiskovalce preusmerjajo v manj obiskane dele slovenske Istre, na primer v zaledne vasi in naravne parke.

Da turisti ne bi bili skoncentrirani zgolj na najbolj priljubljenih točkah, jih v piranski občini usmerjajo na zelo atraktivne in zanimive, a manj obremenjene lokacije v zaledju, tako pa sproščajo pritisk na obalo.

Tudi v Izoli In Kopru turistične toke preusmerjajo na podeželje. V Izoli so tako zasnovali Dan z domačinom, v mestni občini pa aktivnosti na Kraškem robu, kjer razvijajo outdoor turizem, s poudarkom na kolesarskem turizmu.

Na morje tudi izven glavne sezone

Občine kot eno ključnih rešitev za množični turizem izpostavljajo desezonalizacijo, saj se obiskovalci tako bolj enakomerno razporedijo čez leto.

V Ankaranu povezujejo gostinske ponudnike v tematske kulinarične dneve, ki jih organizirajo spomladi in jeseni. Hkrati zaznavajo, da tudi Pomol okusov postaja motiv za obisk, kar potrjujejo nastanitveni ponudniki.

Rezultati po besedah občine dokazujejo učinkovitost ukrepov, saj je lanski predsezonski obisk presegel pričakovanja. "V prvih treh mesecih leta 2024 smo v destinaciji zabeležili kar 32 odstotkov več gostov kot v istem obdobju predlani, število prenočitev je zraslo za 27 odstotkov. Izstopajo tudi rezultati decembrskega obiska: v primerjavi z decembrom 2023 smo imeli 9 odstotkov več prihodov in 27 odstotkov več prenočitev," so nanizali statistiko.

Lokalna skupnost mora biti vključena

Uran Maravić poudarja, da morajo občine – če želimo, da se odnos lokalnega prebivalstva do turistov izboljša, pokazati, kako turizem prinaša koristi tudi lokalni skupnosti.

"To lahko dosežejo z vlaganjem prihodkov od turizma v izboljšanje kakovosti življenja domačinov, od prenove javnih površin do organizacije kulturnih dogodkov, ki so namenjeni tako prebivalcem kot obiskovalcem."

Po njenih besedah je poleg tega bistveno, da so lokalne skupnosti vključene v oblikovanje turističnih strategij. Le tako bodo namreč začutile, da so del procesa in da imajo možnost soustvarjati prihodnost svojega kraja.