Menu Item
Potem ko je ministrica za kulturo Asta Vrečko na seji vlade poudarila, da Levica odločno nasprotuje predlogu Izraela za odprtje še enega častnega konzulata v Sloveniji, je vprašanje o tem predlogu in njegovi usodi predsedniku vlade zastavil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Premier Robert Golob je povedal, da je sam izrazil skepso, ali je trenutek za odprtje častnega konzulata res primeren in ali so za to izpolnjeni vsi pogoji. Do odprtja častnega konzulata Izraela je v trenutnih razmerah zadržana tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Po informacijah N1 naj bi zunanje ministrstvo sedanji predlog iz vladne procedure umaknilo, v novem pa poudarilo, da bo imenovanje izraelskega častnega konzula prispevalo k omogočanju slovenske humanitarne pomoči Palestini. Dopolnitev predloga pa tudi omogoča, da bi se z uresničitvijo izraelskega predloga zavlačevalo.
Izraelska vlada želi v Sloveniji odpreti še en častni konzulat. V Mariboru za častnega konzula predlaga Zorana Lična, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na listi SD. Slovenska vlada je o tem govorila na seji 20. februarja, a je razpravo prekinila. Zaradi ravnanja Izraela v Gazi se namreč ob njihovem predlogu pojavlja vrsta dvomov.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je tako predsedniku vlade Robertu Golobu ob začetku tokratne redne seje državnega zbora postavil vprašanje, kako komentira predlog za odprtje drugega izraelskega konzulata v Sloveniji in kako bo naša država prispevala k temu, da med Izraelci in Palestinci pride do trajnega premirja ter da se uveljavi rešitev v obliki dveh držav. Slovenija je Palestino kot neodvisno in suvereno državo priznala 4. junija lani.
Tašner Vatovec je izpostavil, da se kljub začasnemu premirju morija v Gazi in nasilna dejanja na Zahodnem bregu nadaljujejo. Spomnil je tudi, da je Izrael delu delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Palestino prejšnji teden zavrnil vstop v državo. V delegaciji, ki bi morala obiskati Palestino, sta bila tudi slovenska evroposlanca Matjaž Nemec (SD/S&D) in Irena Joveva (Svoboda/Renew), ki jima Izrael sicer vstopa ni zavrnil, a sta se mu zaradi solidarnosti z drugimi člani delegacije odpovedala.
Premier Golob: Verjamem, da bi s svojo prisotnostjo bolj pomagali ljudem
Premier Golob je to, da Izrael slovenskima evropskima poslancema ni preprečil vstopa v državo, označil za “dobro novico”. Kot je dejal, sta se Nemec in Joveva sama odločila, da ne bosta nadaljevala poti v Palestino. “Razumem, kako so postopali člani delegacije, bi pa sam ravnal drugače. Ker verjamem, da bi lahko s svojo prisotnostjo bolj pomagali ljudem kot pa s svojo neprisotnostjo,” je dodal predsednik vlade.
Poudaril je še, da je Slovenija s priznanjem neodvisne Palestine po več kot 30 letih izpolnila svojo “moralno obvezo” do palestinskega naroda. Pri tem je izpostavil, da je bil ta eden prvih, ki so priznali našo državo. Spomnil je tudi, da si je Slovenija že od začetka vojne v Gazi prizadevala za čimprejšnje premirje. “Naši pozivi so bili jasni in glasni, žal je trajalo predolgo, ampak moramo spoštovati dejstvo, da imamo danes tam krhko premirje,” je izpostavil premier Golob.
Slovenija se po njegovih besedah v izraelsko-palestinskem konfliktu ni postavljala na nobeno stran, je pa zagovarjala spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava. Skozi prizmo mednarodnega prava smo in bomo presojali vsa ravnanja, je bil jasen premier Golob. Kot je dejal, je samo tako mogoče izvajati dovolj pritiska, da pride do trajnega miru in rešitve v obliki dveh držav, ter ohraniti dovolj odprte odnose z obema stranema, ki so predpogoj za izvajanje humanitarne pomoči. Kot je znano, je za vsako humanitarno pomoč Palestini ali za evakuacijo potrebno soglasje Izraela.
Predsednik vlade je poudaril, da je humanitarna pomoč Slovenije v regiji zelo dobro sprejeta ter da je naši državi tudi v času spopadov iz Gaze uspelo “izvleči” kar nekaj družin in otrok. “V trenutku, ko začnemo delovati mimo mednarodnega prava in izvajati povračilne ukrepe, ki jih mednarodno pravo ne nalaga, se nam bodo možnosti, da pomagamo ljudem, zmanjšale,” je povedal premier.
Predlog bodo dopolnili z navedbami o omogočanju humanitarne pomoči
Na vprašanje o odprtju častnega konzulata v Mariboru pa je predsednik vlade Tašnerju Vatovcu odgovoril, da ima Izrael pravico predlagati odprtje konzulata in da o teh postopkih presoja ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. “Izrael je takšno pobudo dal. Jaz sem izrazil skepso, ali je to res primeren trenutek in ali so za to izpolnjeni vsi pogoji. Ministrstvo za zunanje zadeve je zdaj v postopku dopolnitve te vloge,” je povedal predsednik vlade.
S tem je potrdil naše poročanje, da je na seji vlade izrazil pomisleke o tem, ali je sedanji čas primeren za odprtje še enega izraelskega častnega konzulata v Sloveniji. Njegove današnje navedbe, da naj bi zunanje ministrstvo predlog dopolnilo, pa po naših informacijah pomenijo, da zunanje ministrstvo gradivo umika iz vladne procedure. Vanj bo vneslo, da bo imenovanje izraelskega častnega konzula prispevalo k omogočanju slovenske humanitarne pomoči Palestini.
Tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je zadržana do tega, da bi izraelski častni konzulat odprli v trenutnih razmerah.
Če pa bi se razmere v Gazi in na Zahodnem bregu zaostrovale, bi lahko ministrstvo dopolnjenega predloga dlje časa ne poslalo vladi. S tem bi lahko zavlačevali s končno odločitvijo o postavitvi še enega častnega konzula Izraela v Sloveniji. Ob tem je zlasti v Levici mogoče slišati napovedi, da bodo v koaliciji o izraelskem predlogu še govorili.
Po besedah naših virov naj bi bili pritiski izraelske strani, da se v Sloveniji nemudoma odpre še en častni konzulat, “ostri” in naj bi se vlekli že od lanske jeseni. Nekateri naši sogovorniki tako iz koalicijskih kot tudi iz diplomatskih vrst se sprašujejo, kaj je njihov namen. Kot je razvidno iz seznama, ima po dva častna konzula pri nas le peščica držav, na primer sosednji Avstrija in Hrvaška.
Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je bila sicer v pisni obrazložitvi predloga po naših informacijah skopa: navedla je le, da bi se z odprtjem še enega častnega konzulata izboljšala prisotnost na celotnem ozemlju Slovenije in okrepilo sodelovanje med državama na različnih področjih.
Burna razprava na seji vlade, Levica odločno proti izraelskemu predlogu
Kot smo že poročali na N1, se je na seji vlade o predlogu, ki ga je na pobudo Izraela pripravilo zunanje ministrstvo pod vodstvom Tanje Fajon in nosi oznako tajnosti, razvila burna razprava. Najbolj ostra je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je poudarila, da v Levici predlogu odločno nasprotujejo, da za njegovo uresničitev po njihovem prepričanju zdaj nikakor ni pravi čas in da bodo ministri najmanjše koalicijske partnerice glasovali proti.
Na drugi strani sta se za uresničitev izraelskega predloga zavzela državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk in finančni minister Klemen Boštjančič. Prvi naj bi izpostavljal, da bi lahko zavrnitev izraelskega predloga zaprla pot poškodovanim otrokom iz Gaze, saj da njihov prihod na zdravljenje v URI Soča ni mogoč brez pristanka Izraela.
Možne posledice naj bi šel Volk ministrici Vrečko po koncu te točke celo dodatno potiho razlagat, kar naj bi ta razumela kot pritisk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje