V gibanju Povežimo Slovenijo si na državnozborskih volitvah veliko obetajo od županov. Na njihovi listi naj bi jih kandidiralo najmanj 15, med njimi Franci Rokavec, Branko Ledinek, Franc Čebulj … Kočevski župan Vladimir Prebilič pa se z nekaterimi župani pogovarja o oblikovanju (levo)sredinske stranke, vendar so od te (še) precej oddaljeni.
Pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami postajajo župani zaradi svoje prepoznavnosti na lokalnem nivoju in mreže podpornikov za politike na državni ravni zelo zanimivi. Na kandidatno listo jih vabijo obstoječe stranke, privlačni so za načrtovalce novih strank in predvolilnih povezav … Upanja, da bodo prav župani pomembno prispevali k volilnemu uspehu projekta Povežimo Slovenijo, njegovi snovalci ne skrivajo. V političnih kuloarjih pa se pojavlja vse več namigov o oblikovanju nove stranke, ki naj bi jo snovala skupina županov z Vladimirjem Prebiličem na čelu. Pri tem ne manjka ugibanj, ali bi utegnil njeno vodenje prevzeti predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Ta se je po napovedi, da se ne namerava pridružiti nobeni od obstoječih strank, glede svoje nadaljnje politične poti zavil v molk. Manj skrivnosten je Prebilič, ki priznava, da ga državna politika zanima in da se z nekaterimi župani pogovarja o možnosti oblikovanja nove (levo)sredinske stranke. Potrdil je tudi, da sta se z Zorčičem pogovarjala o možnosti sodelovanja. Po besedah kočevskega župana pa tega, da bi Zorčič stopil na čelo morebitne nove stranke, ni (bilo) na mizi. “Govorila sva, kakšna bo Zorčičeva politična prihodnost. Iz pogovora sem razbral, da dokončne odločitve o tem še ni sprejel in da spremlja tudi to, kar počnemo mi. Dlje nisva prišla. Nikakor pa nisva govorila o tem, da bi bil on vodja morebitne nove stranke, o kateri se pogovarjamo nekateri župani,” je za N1 včeraj dejal Prebilič.
Borut Živulović/BOBO
Vladimir Prebilič je potrdil, da sta se z Igorjem Zorčičem pogovarjala o možnosti sodelovanja.
Priznal je tudi, da oblikovanje nove stranke vsebinsko še ni zelo daleč. “Imeli smo dva sestanka, na katerih je bilo navzočih 12 županov, to pa bi težko že označili kot novo stranko. Med nami sta namreč dve kategoriji županov. V prvi so tisti, ki bi bili dejansko pripravljeni kandidirati na državnozborskih volitvah. V drugo skupino sodijo podporniki, ki bi radi ostali še naprej župani, po sedanji zakonodaji pa poslanska in županska funkcija nista združljivi,” je povedal Prebilič.
Privlačnost opravljanja obeh funkcij hkrati
Imen županov, s katerimi se pogovarja o oblikovanju nove stranke, še ne želi razkriti, je pa potrdil naše informacije, da sta bila med dvanajsterico udeležencev dosedanjih sestankov šentjurski župan Marko Diaci in hrastniški župan Marko Funkl. Oba župana, ki sta na volitvah nastopila s svojima listama, sta nam včeraj dejala, da se h kandidaturi na državnozborskih volitvah ne nagibata, da pa bi bila o tem pripravljena resneje razmisliti, če bi bili županska in poslanska funkcija združljivi.
“Če bo ostala zakonodaja takšna, kot je sedaj, me kandidatura za poslanca ne zanima. Župan sem prvi mandat in si močno želim, da bi na tem mestu ostal vsaj še en mandat. Na pogovoru z več župani smo prišli do ugotovitve, da predvsem mladih županov kandidatura za poslanca ob sedanji zakonodaji, ki ne omogoča hkratnega opravljanja županske in poslanske funkcije, ne zanima,” je poudaril Funkl.
BOBO
Hrastniški župan Marko Funkl pravi, da ga, če bo zakonodaja ostala takšna, kot je sedaj, kandidatura za poslanca ne zanima.
Po Diacijevih navedbah se sicer tokratno dogajanje ne razlikuje od dogajanja v preteklosti. “Stranke tako z levega kot z desnega pola političnega prostora si želijo, da bi na njihovi listi na državnozborskih volitvah kandidirali župani, ki dosegajo dobre rezultate, zato na nas naslavljajo pobude in povabila na pogovore. V zadnjem času sem se z marsikom sestal in izmenjal stališča, vendar o vstopu v državno politiko za zdaj ne razmišljam,” je poudaril Diaci, ki je župan od leta 2010, v mandatu 2000–2004 pa je že sedel v poslanskih klopeh.
Tako Funkl kot Diaci sta izpostavila, da se v pogovorih z drugimi župani osredotočajo predvsem na razmere in stanje duha v Sloveniji ter na prihodnje izzive, ob tem pa beseda nanese tudi na možnost sodelovanja na državnozborskih volitvah. “Vse je na nivoju pogovorov, res pa je, da 40 odstotkov prebivalcev ni zadovoljnih z obstoječimi možnostmi, torej obstaja prazen prostor, ki ga bo treba zapolniti,” je še dejal Diaci.
Optimistične napovedi Marjana Podobnika
V projektu Povežimo Slovenijo, v katerem naj bi sodelovali združeni SMC Zdravka Počivalška in GAS Alojza Kovšce (njuna združitev naj bi se zgodila na začetku decembra), SLS Marjana Podobnika, Zeleni Slovenije pod vodstvom Počivalškovega državnega sekretarja Andreja Čuša in Nova ljudska stranka Franca Kanglerja, so glede sodelovanja županov na njihovi skupni kandidatni listi za državnozborske volitve zelo optimistični. Kot nam je dejal Podobnik, je v igri za kandidaturo kar 54 županov, ki bodisi sodijo v vrste SLS bodisi so nestrankarski ali pa imajo celo levosredinski pridih.
Ob tem je dodal, da za vse sicer na kandidatni listi ne bo prostora, saj določene volilne okraje sestavljajo tudi po tri ali štiri občine z njihovimi župani, kandidat v posameznem okraju pa je lahko zgolj eden. Pri izbiri, koga bodo uvrstili na listo, bo tako pomembno tudi to, kakšne možnosti bodo potencialnim kandidatom pokazala javnomnenjska merjenja, ki so jih po Podobnikovih besedah že začeli opravljati. “V tem trenutku lahko rečem, da bo na skupni povezovalni listi kandidiralo najmanj 15 županov,” je dejal prvak SLS. Po navedbah naših virov naj bi bili med njimi Franci Rokavec (župan občine Litija), Branko Ledinek (Rače – Fram) in Franc Čebulj (Cerklje na Gorenjskem). Veliko možnosti za kandidaturo naj bi imela tudi Janez Cimperman (Ig) in Alan Bukovnik (Radlje ob Dravi). Celjski župan Bojan Šrot se sicer za kandidaturo na državnozborskih volitvah ni odločil, naj bi pa Povežimo Slovenijo podprl.
Borut Zivulovic/Bobo
“V tem trenutku lahko rečem, da bo na skupni povezovalni listi kandidiralo najmanj 15 županov,” je dejal prvak SLS Marjan Podobnik. Na fotografiji s Francem Kanglerjem.
Podobnik ne izključuje niti možnosti, da bi jim na kandidatno listo Povežimo Slovenijo uspelo pritegniti Prebiliča in še koga, s katerim se kočevski župan pogovarja o sodelovanju. Vendar pa ta navdušenja nad sodelovanjem s celotno Povežimo Slovenijo ne kaže. “V tem projektu je sicer nekaj županov, s katerimi si želimo sodelovati, hkrati pa je v Povežimo Slovenijo tudi nekaj posameznikov, s katerimi se ne vidimo skupaj,” je dejal. Prav tako nove stranke, če jim jo bo uspelo ustanoviti in se bo uvrstila v parlament, po volitvah ne vidi niti v koaliciji s strankami KUL niti v koaliciji s SDS. “Pogovarjamo se o samostojni poti. Tako sedanja vladajoča politika kot opozicija sta soodgovorni za to, kar se trenutno dogaja v Sloveniji. Želeli bi biti alternativa aktualni politiki in ne del desne ali leve zgodbe, kakršnima smo priče sedaj,” je poudaril kočevski župan.
Pobuda za ponovno uvedbo dvojnih funkcionarjev
Podobnik je včeraj še poudaril, da so le trije od 54 potencialnih kandidatov svojo kandidaturo povezovali s spremembo zakonodaje, s katero bi odpravili nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Pobudo za takšno spremembo zakona o poslancih je sicer na začetku tega meseca na predlog predsednika Skupnosti občin Slovenije (SOS) in župana občine Podčetrtek Petra Misje soglasno podprlo predsedstvo SOS, v postopek državnega sveta pa jo je vložil Marjan Maučec iz vrst SLS. O predlogu bo jutri spregovorila komisija državnega sveta za državno ureditev.
Tudi če bi v državnem svetu predlagane spremembe dobile podporo, pa ni verjetno, da bi jih sprejel državni zbor. Temu je po kar šestih neuspelih poskusih leta 2011 vendarle uspelo uzakoniti nezdružljivost poslanske funkcije z župansko oziroma podžupansko. Takratni predlagatelji – prvopodpisani je bil poslanec stranke Zares Franci Kek – so uvedbo nezdružljivosti utemeljili z mnenji pravnih strokovnjakov, da je hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti na zakonodajno (poslanec) in izvršno (župan ali podžupan). Prav tako so poudarjali, da je dvojno funkcionarstvo skregano z načelom predstavniške demokracije, ki poudarja, da je poslanec predstavnik vsega ljudstva in ne posamezne občine. Podporniki nezdružljivosti omenjenih funkcij so navajali še, da ena oseba ne more dobro opravljati dveh tako zahtevnih funkcij hkrati ter da sedenje na obeh stolih vodi v konflikt interesov.
Kako mikavno je hkratno opravljanje županske in poslanske funkcije, kažejo podatki o številu dvojnih funkcionarjev do leta 2011. V mandatu 1996–2000 je v poslanskih klopeh sedelo kar 29 županov, v naslednjih dveh mandatih 22 oziroma 27, v obdobju 2008–2011 pa 26 županov.
Po uvedbi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije je zanimanje županov za kandidiranje na državnozborskih volitvah upadlo. Leta 2018 se je za poslansko mesto potegovalo 12 županov, uspelo pa je štirim.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!