Menu Item
V zadnjem tednu je postal najprepoznavnejši profesor v Sloveniji. Pogovarjali smo se z Jernejem Ajdom, profesorjem slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor, ki je svoje dijake pred začetkom splošne mature pospremil s pismom, v katerem jim je sporočil, da jih spoštuje tudi izven šolskih uspehov. Njegova poteza je požela veliko simpatij, Ajd pa meni, da je viralnost pisma pokazala, da si ljudje v poplavi negativnih zgodb močno želimo slišati dobre.
V četrtek, 4. maja so slovenski gimnazijci odpisali esej iz materinščine in s tem začeli splošno maturo. Večer pred tem je dijake četrtega letnika prve gimnazije v Mariboru pričakalo pismo njihovega profesorja slovenščine Jerneja Ajda, ki jim je med drugim zapisal, da je škoda, “da vas na koncu ‘merijo‘ (zgolj) na ta način … Zame ste namreč veliko več kot ime v redovalnici, ocena pri slovenščini ali na maturi”. Najtežji del poklica je za Ajda ravno ocenjevanje esejev.
Jernej Ajd viralne poti pisma, ki je po spletni objavi pevke Natalije Kolšek – mame ene izmed Ajdovih dijakinj, zaživelo svojo pot, ni pričakoval. “Sprva sem imel ob tem mešane občutke, zdaj sem pa vesel predvsem zato, ker v poplavi negativnih, na žalost marsikdaj tudi lažnih informacij, kroži ena pozitivna,” je povedal profesor, ki je pismo spodbude doslej poslal vsem šestim generacijam maturantov, ki jih je učil na prvi gimnaziji.
“Vesel sem, da lahko neko na videz malo dejanje v resnici pokaže, kako močno si ljudje želimo dobrih zgodb, in da je v medijih prostor tudi zanje,” je ob tem povedal.
“Biti človek človeku”
Ajd, ki je, preden je postal profesor, tudi sam “gulil” klopi prve gimnazije v Mariboru, pravi, da je glavno sporočilo njegovega pisma “biti človek človeku”. Čez deset, 20 ali trideset let ne bo dijakov nihče vprašal, kakšno oceno so imeli pri katerem predmetu, meni profesor, ki se obenem zaveda, da matura za dijake predstavlja velik stres.
“Ocenjevali jih bodo po nekih drugih kriterijih, upam, da po pravih kriterijih, ki določajo, kdo je dober človek in kdo ne,” namesto tega upa profesor, ki poudarja, da ocene seveda po drugi strani niso brez vrednosti, temveč pogoj za delo, ki ga želiš opravljati.
Šolo je pač treba opraviti, dodaja profesor, ki seveda od svojih dijakov, ob tem da se v razredu veliko pogovarjajo tudi o aktualnih temah, zahteva, da opravijo vse obveznosti.
Letos so gimnazijci v okviru maturitetnega eseja prebirali štiri dramska dela: Sofoklejevo Antigono, dramo Nora (Hiša lutk) norveškega dramatika Henrika Ibsena in dve deli slovenskih dramskih ustvarjalcev: Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigono Dominika Smoleta.
Slovnica, jezik in pravopis pri dijakih ne uživajo priljubljenosti
Ajd je v intervjuju za Val 202, kjer je postal ime tedna, dejal, da je “učitelj ves dan, to delo te spremlja”. In čeprav ima svoje delo rad, pravi, da najtežji del zanj predstavlja popravljanje esejev. “Sicer imamo izdelane kriterije: štejemo vsako pravopisno in slovnično napako, pa vendar je pri vsebini in ocenjevanju neki subjektiven del,” pove profesor, ki se zaveda, da sploh slovnica, jezik in pravopis pri dijakih že po pravilu niso najbolj priljubljeni.
“A mislim, da je učitelj tisti, ki naredi predmet. Kot profesor usmerjaš dinamiko v razredu, vplivaš na odnose. Če imaš do dijakov pravičen odnos, si odprt in znaš teme aktualizirati in problematizirati, dijakom z zgledom pokažeš, da si človek v pravem pomenu besede, potem imajo radi tudi predmet,” je optimističen profesor, ki je v enem izmed intervjujev – ti so si v zadnjih dneh sledili kot po tekočem traku – povedal, da je od nekdaj želel postati učitelj, za slovenščino pa ga je navdušila njegova gimnazijska profesorica.
Prostor za ustvarjanje avtoritete ostaja
Situacija po Ajdovih besedah ni črno-bela niti, ko govorimo o položaju učiteljskega poklica. “Ne morem se strinjati, da poklic učitelja sploh več ni spoštovan,” odgovarja na vprašanje o pomanjkanju učiteljev, ki v zadnjem času pesti slovenske šole. Ajd meni, da kadra primanjkuje, ker je v primerjavi s preteklostjo poklicu učitelja odvzete nekaj avtoritete.
“Veliko je deležnikov, ki se vključujejo v šolo,” meni. “Ljudje komentirajo zadeve, o katerih ne vedo ničesar. Kar naenkrat smo vsi strokovnjaki: virologi v času korona krize, veliko bi jih bilo glede na razmere v svetu vojnih analitikov, tudi šolstvo ni drugačen primer. Negativen prizvok je poklic učitelja dobil ravno zaradi teh dejavnikov. Pri tem bi rad poudaril, da je tudi v učiteljskem poklicu veliko prostora za ustvarjanje avtoritete,” dodaja profesor, ki avtoriteto v razredu ustvarja z zgledom: “Tako da pokažeš, da si človek na mestu, da se držiš dogovorov in pravil, da si pravičen, pošten in spoštljiv do dijakov, tako lahko ustvariš avtoriteto. Dijaki potem temu zgledu tudi sledijo”.
A tudi v razredu, kjer se kdaj preizkusi tudi v vlogi zaupnika, ne vlada zmeraj enako vzdušje, pove. “Dijaki so ljudje, profesorji smo ljudje,” ob tem pravi Ajd, ki se mu je že zgodilo, da je kak dijak k njemu prišel po nasvet ali se potožiti o težavah iz zasebnega življenja.
“Za to imamo na službi kvalitetno in profesionalno svetovalno službo. Oni so potem tisti prvi, na katere se dijaki obrnejo z večjimi stiskami, pri katerih jih učitelji, ki nismo strokovnjaki na tem področju, ne moremo pomagati,” obrazloži profesor.
“Z maturanti se lahko pogovarjamo tudi o resnih in neprijetnih temah”
Skoraj ne mine leto, da se ne bi ob izbiro literature ali teme za esejski del splošne mature obregnil vsaj del javnosti. Ajd v pogovoru pove, da bi si pri izbiri tem kdaj želel kakšno pozitivno temo več, a da se šolski učni sistem trudi dijake pripravljati na aktualne teme.
“Ko dijaki opravljajo maturo, so stari 19 let ali pa so v 19. letu, mislim, da jih pri teh letih ni več treba ovijati v vato. Lahko se pogovarjamo tudi o resnih in neprijetnih temah, ki so v naši družbi prisotne. Tako lahko izpostavimo dejavnike, do katerih smo kritični. Si pa želim, da bi tudi tu bila kaka pozitivna tema,” komentira.
V zadnjih dnevih so se v razredu pogovarjali tudi o nedavnem dogajanju v Srbiji. “Skušamo se pogovarjati tudi o vzrokih, ki do tega privedejo. Mislim, da je eden od vzrokov dostop do vseh vsebin na spletu, drugi vzrok pa je permisivna vzgoja,” svoje poglede razloži profesor, ki dodaja, da na tem področju ni strokovnjak.
“Profesor slovenščine ‘ma‘ vas rad,” je še ob koncu pisma svojim dijakom sporočil Jernej Ajd. Njegove besede zaupanja v sposobnosti dijakov so, potem ko so zakrožile po državi, vlile pogum vsem letošnjim maturantom in ob tem morda vero v moč malih gest povrnile tudi marsikomu, ki je maturo opravil že pred časom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!