Menu Item
Direkcija RS za vode je projekt protipoplavne zaščite Kostanjevice na Krki, za katerega je iz kohezijskega sklada zagotovljenih 6,75 milijona evrov, prekinila. Ali ga bo nadaljevala, je odvisno od soglasja vseh lastnikov zemljišč, ki ga mora kostanjeviška občina skupaj s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem zagotoviti do 30. junija 2023.
Na podlagi tega, da kostanjeviška civilna iniciativa projekta ne odobrava in vztraja na stališču, da ne dovolijo gradnje protipoplavne zaščite, občina pa je od potrebnih 112 zbrala 81 soglasij lastnikov zemljišč, so se odločili, da projekt prekinejo, so sporočili z direkcije za vode.
Direkcija bo občini v podpis posredovala sporazum o skupni izvedbi projekta, s katerim se ta zaveže, da bo projekt pripeljala do pravnomočnega gradbenega dovoljenja do konca junija 2023. Če bo Občina Kostanjevica na Krki k temu pristopila, pa lahko projekt izvedejo do leta 2025, so dodali.
Omenjeno je kostanjeviški župan Ladko Petretič potrdil za STA. Dopis direkcije za vode bodo najprej predstavili civilni iniciativi in lastnikom zemljišč na kostanjeviškem mestnem otoku. Če enotnega soglasja ne bodo dosegli, pa s projektom verjetno ne bo nič, je pristavil. Ocenil je še, da je projekt tako postavljen pod vprašaj, glede njegove rešitve pa ni najbolj optimističen.
V Kostanjevici na Krki se morajo sicer občina in lastniki zemljišč zediniti glede predloga protipoplavne zaščite, če želijo dobiti denar za njeno izvedbo. Gre za predlog celostnih ukrepov, s katerimi namerava direkcija za vode omejiti poplavno ogroženost vzdolž odsekov na območju spodnje Save oziroma v spodnjem Krkinem porečju, ki so ga oktobra lani potrdili kostanjeviški svetniki.
Na fotografijah je prikazana vizualizacija postavljenih protipoplavnih panelov. Vizualizacijo je ustvaril fotograf Uroš Abram.
Štirje scenariji
Izvedba protipoplavnih ukrepov naj bi prispevala tudi k varovanju kulturne dediščine in kulturnih spomenikov državnega pomena, varovanju poslovnih subjektov, linijske infrastrukture in varovanju pomembnih objektov družbene infrastrukture državnega pomena. Projekt, ki bi protipoplavno zaščitil nekaj več kot 150 objektov in skoraj 500 prebivalcev Občine Kostanjevica na Krki, naj bi končali do konca leta 2023.
Strokovnjaki so sicer pripravili štiri možne scenarije kostanjeviške protipoplavne zaščite. Predlagana inačica, ki so jo med usklajevanji ocenili za najboljšo, pa predstavlja kombinacijo nasipov, zidov in prestavljivih montažnih sten.
Civilna iniciativa nasprotuje
Temu predlogu nasprotuje kostanjeviška civilna iniciativa, ki je nedavno sporočila, da se njeni člani zavzemajo za rešitve po meri človeka in za izkoriščenje najprej vseh možnosti sonaravnega zagotavljanja poplavne zaščite, ki bo imelo pozitivne posledice za varovanje krajine na širšem območju.
Zagovarjajo sicer uporabo pasivnih in manj invazivnih ukrepov, ponujeno rešitev pa so ocenili za “konfekcijski izdelek zaostale industrije, ki bo občino izčrpavala z visokim vzdrževanjem vgrajenih pregrad in strojnih naprav”.
Petretič je ob robu pogovora glede omenjene zaščite za STA povedal, da se glede morebitnega potegovanja na jesenskih volitvah za tretji županski mandat še ni odločil. “Vse pa kaže, da se bom moral, ker nimam pravega naslednika. Če bi ga imel, bi to takoj predal,” je še dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!