Menu Item
Minister za javno upravo Franc Props je odgovoril na pobudo za spremembo zakona o plačah v javnem sektorju, ki jo je na ministrstvo novembra naslovil generalni sekretar urada predsednice republike Uroš Krek. Minister je predlog, ki bi funkcionarjem med drugim prinesel pravico do dodatka za manj ugodne delovne pogoje, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat, zavrnil. Poudaril je, da funkcionarji kot izvrševalci konkretnih funkcij ne morejo biti primerljivi z javnimi uslužbenci.
Kot smo poročali, je generalni sekretar urada predsednice republike Nataše Pirc Musar Uroš Krek konec novembra na ministrstvo za javno upravo naslovil dopis o sistemu plač v javnem sektorju in pravici funkcionarjev do dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času. V njem je ministrstvo povprašal o “resnični ustavni skladnosti” drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki pravi, da funkcionarjem, med njimi tudi predsednici republike, ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.
Urad je ministrstvu predlagal spremembo zakona. Na uradu si namreč želijo, da bi pravico do dodatkov imeli tako javni uslužbenci kot funkcionarji. Po njihovem predlogu bi funkcionarjem pripadali dodatki za specializacijo, magisterij ali doktorat, če ta ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatek za manj ugodne delovne pogoje oziroma dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva ali funkcije, ter dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času.
Props: Izvrševanje mandata ni vezano na delovni čas
Novoimenovani minister Franc Props je na pobudo odgovoril v torek. Urad predsednice republike je opozoril, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti.
“Že iz navedene opredelitve funkcionarjev, prav tako pa tudi iz sistema državne ureditve izhaja, da funkcionarji, kot izvrševalci konkretnih funkcij ne morejo biti primerljivi z javnimi uslužbenci,” je zapisal minister.
Poudaril je tudi, da iz zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti in sodne prakse izhaja, da v primeru funkcionarja ne gre za razmerje med delodajalcem in delavcem in posledično tudi ne za opravljanje del na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi, temveč za izvrševanje mandata. “Izvrševanje mandata ni vezano na delovni čas, zato funkcionarji tudi ne morejo biti upravičeni do dodatkov, vezanih na na primer manj ugodni delovni čas,” je razložil. Izjema so le sodniki in tožilci, ki so zaradi izvajanja funkcije v skladu s sodnim oziroma tožilskim redom razporejeni v dežurno službo. Gre za obveznost, ki je neposredno povezana z izvajanjem sodne oziroma tožilske funkcije.
Zato Props uradu predsednice republike sporoča, da na ministrstvu njihovemu predlogu za spremembo zakona ne morejo slediti. “Vaše pripombe in predloge bomo v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja obravnavali hkrati z razpravo o ustreznih uvrstitvah funkcij v plačne razrede, zavedajoč se, da plačna lestvica določa zgolj osnovne plače in da za razliko od javnih uslužbencev funkcionarji niso upravičeni do večine dodatkov, prav tako niso upravičeni do nagrajevanja delovne uspešnosti ter praviloma ne morejo napredovati v plačnih razredih oziroma nazivih. Skladno z dosedanjo prakso boste v urejanje problematike plač funkcionarjev vključeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje