Menu Item
V letu 2025 se proračun ministrstva za notranje zadeve povečuje za 30,3 milijona evrov, na 570,5 milijona evrov. Levji delež bo namenjen policiji. V letu 2026 se proračun nato povečuje še za 41,4 milijona evrov.
Člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so se seznanili s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 in s predlogom proračuna za leto 2026 ministrstva za notranje zadeve.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je uvodoma pojasnila, da je bil proračun za leto 2025 načrtovan v času lanskoletnih poplav, zato so bile nekatere investicije zamaknjene v prihodnji dve leti, posledično pa se povečujeta tudi proračuna za ti leti.
Proračun za leto 2025 ministrstva za notranje zadeve z obema organoma v sestavi, torej inšpektoratom za notranje zadeve in policijo, znaša 570,5 milijona evrov oz. se povečuje za 30,3 milijona evrov. Upravnemu delu ministrstva se proračun povečuje za 3,6 milijona evrov, policiji za 26,6 milijona evrov, na inšpektoratu za notranje zadeve po navedbah Heferle ostaja enak.
Dodatnih 3,6 milijona evrov v okviru upravnega dela notranjega ministrstva bo namenjenih za informacijsko varnost, nadgradnje in vzdrževanje registrov upravno-notranjih zadev, predviden pa je tudi nakup vozila za vleko vozil, je navedla.
Sredstva za policijo se bodo povečala za 26,6 milijona evrov. Od tega bodo za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja namenili dodatnih 41,7 milijona evrov, za kriminalistično dejavnost dodatnih 2,8 milijona evrov, za 17,9 milijona evrov pa se bodo zmanjšala sredstva na postavki zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih. Od tega je 13,2 milijona evrov po besedah Heferle posledica prenosa sredstev za plače policistov iz programa zunanja meja, ki so bili zaradi vstopa Hrvaške v schengen premeščeni na program javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, sredstva katerega se posledično povečujejo.
Načrtujejo tudi 18,2 milijona evrov več za materialne stroške, torej za aktivacijo pomožne policije in za redne materialne stroške Generalne policijske uprave in policijskih uprav, opremljanje policistov in za nadzor varnosti cestnega prometa. Hkrati za 10,3 milijona evrov povečujejo investicije, kot so nakup vozil in opreme za nadzor prometa ter informacijsko varnost.
V letu 2026 je predlog proračuna za ministrstvo za notranje zadeve in oba organa v sestavi 612 milijonov evrov, ta se glede na leto 2025 povečuje za 41,4 milijona evrov. Upravnemu delu ministrstva se sredstva povečujejo za 0,9 milijona evrov, inšpektoratu za 100.000 evrov, policiji pa za 40,4 milijona evrov.
Od sredstev, namenjenih policiji, bodo 39,4 milijona evrov namenili za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja, predvsem na račun prevzema izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, preostanek pa za opremljanje policistov.
Kriminalistični dejavnosti pa bodo sredstva zaradi nižje načrtovanega črpanja sredstev sklada za varnost znižali za dva milijona evrov. Na programu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih pa se bodo sredstva povečala za 3,1 milijona evrov zaradi stroška dela mejnih policistov, je na seji predstavila Heferle.
Upanje na izboljšanje kadrovske situacije, “ki je slaba že vrsto let”
Poslanec SDS Andrej Poglajen je v razpravi izpostavil, da se sredstva za nadzor meje nižajo, sredstva za tujce pa se višajo, kar je “kontradikcija sama po sebi”. “Z varnim nadzorom meje teh sredstev za oskrbo tujcev ne bi bilo treba višati,” je dejal. Njegov poslanski kolega Andrej Kosi pa je izpostavil, da se sredstva za migrante v letu 2025 zvišujejo, kljub temu, da je število nezakonitih prehodov meje nekoliko manjše kot lani, v letu 2026 pa se ta sredstva znova znižujejo.
Kosi je izpostavil tudi zniževanje sredstev za kriminalistično dejavnost v letu 2026, kar bi po njegovem lahko negativno vplivalo na boj proti korupciji in spletnemu kriminalu. Ob tem je izpostavil tudi zviševanje sredstev za prometno varnost. “Bolj je pomembno, koliko plačilnih nalogov bo čez dan prinesel policist, kot pa koliko storilcev kaznivih dejanj bo ujel,” je dejal.
Pozdravil je dodatna sredstva za opremljanje policije in vprašal, če se bodo sredstva iz naslova javnega reda in splošne varnosti namenila za zagotavljanje varnosti na jugovzhodu Slovenije. Problematiziral pa je zvišanje sredstev za aktivacijo pomožne policije, ob tem pa izpostavil, da pogreša več sredstev za izobraževanje oz. privabljanje policistov v poklic, glede na to, da se upokojuje veliko število policistov.
Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je pojasnil, da je povečanje sredstev za pomožno policijo eden izmed ukrepov za izboljšanje kadrovske situacije v policiji, “ki je slaba že vrsto let”. Podatki zadnjih desetih let kažejo, da je bila policija najslabše kadrovsko zasedena leta 2014 in leta 2018, letos pa “bomo očitno to številko še presegli v negativnem smislu”. Pomožna policija je tako eden izmed ukrepov, na katero policija računa zaradi nemotenega izvajanja nalog policije, na ta način želijo privabiti tudi zainteresirane za delo v policiji. Povečujejo pa tudi sredstva za zaposlovanje in usposabljanje policistov, čeprav v proračunu za to ni posebne postavke, je dejal.
Prav danes je sicer pred generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem priseglo 170 študentov osme redne generacije višje policijske šole, so popoldne sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
DZ bo o predlogih proračunov odločal na redni seji, ki se začne 18. novembra, tik pred tem bo o predlaganih dokumentih in vloženih dopolnilih odločal matični odbor za finance.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!