Menu Item
Mnogi prosilci za azil v Sloveniji so se znašli v deportacijskih postopkih, zato živijo v strahu, da jih bodo slovenske oblasti vrnile na Hrvaško. Skupaj s člani iniciative prosilcev za azil in nekaterih drugih podpornih organizacij so se danes zbrali pred poslopjem vlade ter apelirali na vlado premierja Roberta Goloba in notranjega ministra Boštjana Poklukarja, naj prosilcem za azil omogoči ostati v Sloveniji. Prav tako so začeli zbirati podpise pod peticijo, da bi ustavili vračanje prosilcev za azil na Hrvaško.
Predstavniki več nevladnih organizacij, med njimi Inštituta 8. marec in Glas ljudstva, so se s člani civilne iniciative prosilcev za azil zbrali na shodu pred poslopjem vlade v središču Ljubljane. Na novinarski konferenci so predstavili trenutno zelo perečo problematiko, s katero se srečujejo prosilci za azil: možnostjo deportacij oziroma vračanj na Hrvaško.
Vlado Roberta Goloba in notranjega ministra Boštjana Poklukarja so zato pozvali, naj jim prisluhnejo in zaustavijo prisilno vračanje prosilcev za azil na Hrvaško. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je ob tem poudaril, da begunci v Sloveniji že dlje časa opozarjajo na možnost vračanj na Hrvaško, a so doslej z vladne strani naleteli zgolj na gluha ušesa.
“Begunci ugotavljajo, da jih obravnavajo kot številke in kot varnostno vprašanje, ne pa kot ljudi, ki so prišli po zaščito in imajo za to utemeljene razloge, ki jim je treba prisluhniti,” je opozoril Blažič. Ob tem je znova pozval premierja Goloba in celotno vladno ekipo, naj prisluhneta zgodbam ljudi, ki v Sloveniji potrebujejo zaščito.
Eden od prosilcev za azil je strnil svoje vtise, kako so se na poti v Slovenijo soočili s hrvaškimi policisti, ki so jih agresivno obravnavali. Dodal je, da so številni prosilci za azil že nekaj let v Sloveniji, ki jo že dojemajo kot svoj dom. “Groza nas je Hrvaške, tam smo doživeli mučenje, ponižanje, tepež, na nas so spustili policijske pse in streljali. Pošiljajo nas nazaj v državo, kjer smo bili zanje živali in ne ljudje. V Sloveniji se počutimo varno, mnogi že hodimo v službo, vsi se učimo jezika, otroci hodijo v šolo, tukaj imamo prijatelje,” je dejal.
Prosilce za azil je prišla na shod podpret tudi antropologinja Svetlana Slapšak, ki je dejala, da je tudi sama nekoč bila tujka v naši državi, mnogi pa jo kot tujko tretirajo tudi danes. Na vlado Roberta Goloba, predvsem pa notranjega ministra Poklukarja, je apelirala, da naj se izkoristijo že obstoječi zakoni za tovrstne humane akcije in da se na tak način preprečijo deportacije prosilcev za azil na Hrvaško.
“To je moralna obveza te vlade nam, ki smo vztrajali in smo jim pomagali do dobrega rezultata na volitvah,” je dejala in dodala: “Želim si, da bi ti ljudje lahko zaživeli normalno življenje in da bi bili brez skrbi, da bi jih vrnili na Hrvaško, kjer jih čakata nasilje in nepravična obravnava.”
“Tudi jaz bi bil rad domoljub, ampak imam težavo, da se svoje države zelo pogosto sramujem, ko slišim, kako nečloveško ravna z ljudmi, ki pribežijo k nam,” pa je v svojem nagovoru pred poslopjem vlade dejal pesnik Andrej Rozman Roza.
Tudi v Inštitutu 8. marec podpirajo prizadevanja civilne iniciative prosilcev za azil, da bi preprečili vračanje beguncev nazaj na Hrvaško. Po mnenju člana Gregorja Volka si vsi ljudje, ki so na območju Republike Slovenije, zaslužijo enako obravnavo pred zakonom. “Begunci, ki so pobegnili pred vojno, lakoto, pomanjkanjem in podnebnimi spremembami, si zaslužijo našo solidarnost, sočutje in razumevanje. Deportacije na Hrvaško niso izraz našega razumevanja, ampak gre za zastiranje oči pred neprijetno resnico,” je poudaril Volk. Med zbranimi na shodu je bila tudi direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki je že oddala svoj podpis pod peticijo proti deportacijam prosilcev za azil.
Na današnjem solidarnostnem shodu so sicer podporo prosilcem za azil med drugim izrazili člani Protestne ljudske skupščine in civilne iniciative Izbrisanih, učiteljica slovenščine, ki poučuje prosilce za azil Anja Tomažin, nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in raper Zlatko.
Prosilci za azil: Slovenija je postala naš dom
Prosilci za azil so ob napovedanih vračanjih na Hrvaško svoje osebne zgodbe strnili tudi v kratkem videu, ki so ga naslovili tako na civilno družbo kot tudi na vlado. V njem apelirajo na vso civilno družbo, da jim pomaga ostati v Sloveniji, saj so tu končno našli varen dom po tem, ko so doma in na poti doživeli hude travme.
Anja Tomažin, profesorica slovenščine, ki poučuje prosilce za azil, je zapisala, da v vseh svojih letih poučevanja slovenskega jezika, ne pomni, da bi bili udeleženci tečajev tako zavzeti, motivirani in željni znanja slovenščine. “Pri učenju so vztrajni, delavni, sodelujoči, aktivni, spoštljivi, vedoželjni in pozitivno naravnani. Željni pa niso samo znanja slovenščine, temveč tudi integracije nasploh,” je še zapisala Tomažin.
To je bil sicer že drugi solidarnosti shod v zadnjem mesecu, v sredini maja so nevladniki prosilcem za azil v luči napovedanega vračanja dveh prosilec na Hrvaško, podporo izrazili na shodu pred azilnim domom na Viču v Ljubljani. Nadaljevali so ga pred vladnim poslopjem, srečali pa so se tudi s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič.
Ministrstvo: Hrvaška je zavezana k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev
Na ministrstvu za notranje zadeve so v današnjem odzivu zavrnili vse očitke o sistematičnih vračanjih prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško. Poudarjajo, da gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU, pri čemer vsak primer obravnavajo individualno. Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški pa na ministrstvu pojasnjujejo, da v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjajo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška pa je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, so dodali.
Tudi statistični podatki po njihovih navedbah jasno kažejo, da nikakor ne gre za sistematične predaje prosilcev za mednarodno zaščito. Letos je tako Slovenija predala sedem prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer na Hrvaško pet in dva v Nemčijo. Lani pa je bilo izvedenih 20 predaj, so navedli. Slovenija pa je letos do konca aprila sprejela 82 prosilcev za mednarodno zaščito, v lanskem letu pa skupno 257, navajajo na ministrstvu.
Obenem so izpostavili, da je upravljanje migracij ena od prednostnih nalog tako notranjega ministrstva kot tudi vlade. Zato na ministrstvu trenutno delujeta delovna skupina za pripravo strategije na področju migracij in delovna skupina za pripravo strategije na področju vključevanja tujcev. Obe strategiji bosta podlaga za spremembo zakonodaje, so še zatrdili na notranjem ministrstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje