Menu Item
Proteinski pudingi, protinski čips in kruh, proteinski svaljki, sladoled in še bi lahko naštevali. Je tudi vas zajela beljakovinska mrzlica, ob poplavi proteinskih izdelkov sprašujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Opozarjajo, da takšna živila na trgovskih policah pritegnejo pozornost potrošnikov z vpadljivimi napisi o vsebnosti beljakovin. "Te so sicer res ključne za zdravje, vendar se postavlja vprašanje, ali je izbira z beljakovinami obogatenih živil res vedno smiselna." Na kaj morate biti pozorni? Ali "proteinsko" vedno pomeni tudi bolj zdravo? In kakšne so razlike v ceni?
V samem začetku proteinske evforije, ki je zajela Slovenijo, so bili proteinski napitki, praški in proteinske tablice obvezna prehrana skoraj vsakega, ki se je ukvarjal s športom. Zdaj so del te proteinske mrzlice prav vsi. Že med hitrim obiskom trgovine boste na vsakem koraku našli izdelke, obogatene s proteini.
Od pudingov, do kruha, sladoleda in celo čipsa. (Mimogrede, na trgovskih policah so na voljo tudi šamponi in tuš geli s proteini.)
“Dobrodošle inovacije živilske industrije, ki so sprva izboljšale prehranski profil mnogih živil, danes ustvarjajo trend, ki prepogosto napačno deli živila na ‘zdrava’ in ‘nezdrava’,” pa ob poplavi proteinskih izdelkov opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Po njihovih besedah so namreč živila z beljakovinami pogosto označena kot zdrava, zato naj bi jih bilo vredno vključiti v prehrano. “To potrjujejo tudi odgovori v anketi Zveze potrošnikov Slovenije, saj jih le redki uživajo zaradi okusa, dojemajo pa jih kot ‘zdrava’.”
Tudi navaden jogurt bi lahko imel oznako “proteinski”
Koliko beljakovin moramo zaužiti, je odvisno od vsakega posameznika, njegovega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga. Na to na primer vplivajo telesna vadba, okrevanje po akutnih boleznih in kronične bolezni.
Sicer pa je priporočljivo, da mladostniki dnevno zaužijejo 0,8 – 0,9 grama na kilogram telesne mase beljakovin, odrasli 0,8 grama na kilogram telesne mase, nosečnice 0,9 – 1,0 grama na kilogram telesne mase, doječe matere 1,2 grama na kilogram telesne mase in starejši od 65 let pa 1,0 grama na kilogram telesne mase.
Proizvajalci se zato po besedah Zveze potrošnikov Slovenije na vse pretege trudijo, da na sprednjo stran embalaže zapišejo privlačno številko o vsebnosti beljakovin, običajno od 20 do 50 gramov. Slednja je navadno podana na celotno pakiranje. “Vendar ne pozabite, tudi navaden jogurt v 500-gramskem pakiranju bi lahko imel oznako ‘beljakovinski’, saj vsebuje 15 gramov beljakovin, skyr v enaki količini celo 55 gramov, mocarela v 125-gramskem pakiranju pa 23 gramov,” ponazorijo.
Nekatera z beljakovinami obogatena živila so po besedah Zveze potrošnikov Slovenije lahko dobra izbira za dopolnitev in popestritev prehrane. To velja še posebej, ko nimate časa za pripravo obrokov ali pa pripravljate takšne, ki so beljakovinsko bolj revni. Ob tem so jasni, da uživanje z proteinskih izdelkov ni nujno za zdravje. Potrebam po beljakovinah lahko namreč zadostite tudi brez njih.
Slovenci sicer v povprečju pojemo priporočeno količino beljakovin, to pa je mogoče pripisati predvsem uživanju beljakovin živalskega izvora. Na primer, jajca, mleko in mlečni izdelki, ribe in morski sadeži ter meso. Med najboljše rastlinske vire beljakovin pa uvrščamo stročnice, žita in oreške, prisotne pa so tudi v mnogih drugih rastlinskih živilih, piše na portalu Prehrana.si.
Kaj pa razlike v energijski vrednosti?
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so ugotovili, da je energijska vrednost proteinskih izdelkov večinoma primerljiva z običajnimi (lahkimi) izdelki. Izjema je po njihovih besedah beljakovinski sirni namaz, ki vsebuje dvakrat manj energije na enako količino izdelka, vendar je ta razlika ob upoštevanju 30-gramske porcije za večino ljudi zanemarljiva. “Pri izbiri živil se ne zanašajte le na sprednjo stran embalaže. Preverite tudi hranilno vrednost in izbiro živila prilagodite lastnim potrebam,” svetujejo.
V večini primerov boste za proteinski izdelek plačali več
Zveza potrošnikov Slovenije je ugotovila, da boste v večini primerov za živilo, ki se prodaja kot beljakovinsko, plačali več kot pa za “nebeljakovinski” izdelek iste blagovne znamke. Izjema sta kategoriji sira in mleka, saj so v zvezi opazili, da boste za obe različici odšteli enako. “V povprečju boste za kilogram z beljakovinami obogatenega jogurta odšteli dobra dva evra več kot za kilogram navadnega,” so postregli s konkretnim primerom. Podobno razliko v ceni so opazili še v kategoriji pudingov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje