Menu Item
V središču Kopra so v minulih dneh protestno obrnili označevalne table z navedbo zgodovinskih imen trgov in ulic. Pobudnik protestne akcije je bil koprski župan Aleš Bržan, ki je zgrožen nad odločitvijo pristojnega inšpektorata za kulturo in medije, češ da morajo table odstraniti, saj da ne upoštevajo zakona o javni rabi slovenščine.
Na tablah, ki jih je občina postopoma nameščala od leta 2017, so navedena zgodovinska imena trgov in ulic, kakršna so nosila v preteklih stoletjih. Po mnenju inšpektorata bi morala biti imena navedena zgolj v slovenskem in italijanskem jeziku.
Koprski župan Aleš Bržan še naprej stoji za svojo odločitvijo in je ob tem dejal, da so bili v preteklosti prav na tem območju že priča nasilnemu spreminjanju imen, priimkov in krajev, za kar na občini menijo, da se ne sme več ponoviti. Odločbo inšpektorata zato razumejo kot sovražni govor, ki želi spreminjati kulturno identiteto mesta.
Kot je še pojasnil Bržan, so se za protestno obračanje tabel odločili, ker ministrstvo za kulturo v času, ko so jim posredovali več pripomb in alternativ, ni storilo ničesar, da se odločba ne bi zavrgla. “Naša zgodovina je sestavljena iz več različnih kultur in dejavnikov, ki so se tukaj mešali, in na to moramo biti ponosni. Moji predniki so slovanskega rodu in govorijo oba jezika, slovenščino in italijanščino. Tudi jaz govorim oba jezika in upam, da ju bodo tudi moji potomci,” je ob tem še dodal v sporočilu za javnost.
Bržan je protestno pismo že poslal predsednici republike Nataši Pirc Musar in predsedniku vlade Robertu Golobu, je zapisal v objavi na svojem Facebookovem profilu.
V pogovoru za POP TV je Bržan ponudil še primer table Campo della Madonnetta, ki bi v prevodu postala Njiva male Marije. Kot je poudaril sam, bi bilo to “butasto in neprimerno”.
Podporo tablam so izkazali tudi predstavniki koprskega odbora stranke Levica. Na družbenih omrežjih so zapisali, da so v stranki vedno javno zagovarjali in podpirali italijansko narodno skupnost ter uveljavljanje njenih pravic, še posebej glede prisotnosti jezika v javnosti ter njene zgodovinske prisotnosti v teh krajih, s tem pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Kot je za POP TV povedala predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper Vesna Mikolič, v Kopru obstajajo dvojezične table, zaradi turističnih namenov celo trojezične, namen spornih tabel pa je drugačen. Poleg tega sporne table nimajo enakega namena, saj te predstavljajo zgolj izvirno poimenovanje kraja, ki temelji na verodostojnem dokumentu.
Po ugotovitvah inšpektorata je spornih sicer 33 tabel, na katerih najdemo zgodovinska in ledinska imena ulic in trgov v italijanskem oziroma beneškem narečju, ki jih najdemo na stavbah v središču mesta. Inšpekcijo po pojasnilu občinske komisije za toponomastiko moti, da je napisani toponim samo v italijanskem jeziku, ki je bil leta 1905, ko so uradna poimenovanja koprskih trgov in ulic stopila v veljavo, uradni jezik.
O izginjanju dvojezičnosti med Primorci smo se pred kratkim pogovarjali z dr. Vesno Mikolič. V intervjuju za N1 je med drugim pojasnila, zakaj je odsotnost zavedanja glede lastne identitete pri mladih lahko nevarna in zakaj čezmejni stiki niso postali del vsakdana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje